“LAHKO POVSEM UPRAVIČENO TRDIM, DA GRE ZA DISKRIMINACIJO”

 

Postati humanitarna organizacija z ustreznim statusom v Sloveniji ni tako enostavno, kot bi si marsikdo predstavljal, seveda le v primeru, da deluješ kot neprofitni, nevladni in neodvisni zasebni zavod, hkrati pa prav tako izpolnjuješ vse vsebinske pogoje in deluješ kot humanitarna organizacija – v tem segmentu delovanja si torej povsem enak tistim humanitarnim organizacijam, ki sicer imajo ustrezen status na državnem nivoju in se glede vsebine lahko primerjajo s tistimi, ki takšnega statusa nimajo. Zakaj je temu tako? No, zato ker pač zakon tako določa – če deluješ kot zasebni neprofitni zavod, pač ne moreš prejeti s strani države ustreznega humanitarnega statusa (ne dobiš statusa humanitarne organizacije), pa čeprav deluješ in zadeve vodiš kot neprofitna in humanitarna organizacija; po trenutni zakonodaji v RS lahko namreč samo društva (in zveze društev) pridobijo status humanitarne organizacije, medtem ko zasebni zavodi nikakor – ker so pač zasebni zavodi. Glede tega torej velja, da gre za primarno razlikovanje (in lahko povsem upravičeno trdim, da gre za diskriminacijo) na podlagi strukture organizacije, pri tem pa vsebina, delovanje in rezultati pač niso pomembni. In kaj je razlog za to? Ja, sam pravzaprav ne vem, ker sam po številnih srečanjih z odgovornimi na državnem nivoju še vedno nisem prejel konkretnega odgovora na to temo. Sicer je bilo kar nekaj poskusov zagovora konkretne diskriminacije, predvsem v smislu, da lahko zasebni zavodi opravljajo tudi profitne dejavnosti, kar je sicer res, vendar tudi društva in zveze društev jih lahko …, in da imajo zasebni zavodi določene prednosti glede na društva, čeprav ni nihče povedal, kakšne naj bi bile te prednosti …, da so zasebni zavodi pravzaprav profitne organizacije – tudi ne bo držalo, saj so lahko profitne ali neprofitne, odvisno od tega pač, kako razporejajo finančne presežke, kar vsekakor velja pri definiranju profitnosti vseh organizacij iz te kategorije, tudi za društva in zveze društev, saj pravilnik, ki opredeljuje in ločuje ti dve kategoriji, v Sloveniji obstaja že več kot 10 let. Zakaj je torej temu tako? Kot sem že omenil, po najmanj 5-tih letih različnih pogovorov in razgovorov z odgovornimi na državnem nivoju še vedno nisem prejel racionalnega odgovora glede tega. Torej si lahko sam predstavljam, zakaj je temu tako … morda je takšna nepravična ureditev po volji nekaterim drugim nevladnim organizacijam, državnim organom ali morda politiki – skratka tistim, ki jim takšno stanje prinaša koristi in ne želijo sprememb? Očitno je temu tako. 

Ampak zakaj naj bi imela neka organizacija status humanitarne organizacije s strani države? Preprosto zato, ker ta status prinaša kar nekaj prednosti glede na druge – gre seveda za boljše pogoje delovanja, pravico do prijave na dodatne (in zelo pomembne) razpise in druge pravice za pridobitev ugodnosti v obliki oprostitev plačil taks in pomoči – vsekakor koristna pridobitev, ki je lahko zelo pomembna za razvoj vsake humanitarne organizacije, seveda v kolikor sploh lahko kandidiraš zanjo (zasebni neprofitni zavodi pač tega ne morejo – ker so zasebni zavodi). In tako smo torej pri vprašanju enakopravnosti in enakih možnostih – tistih, o katerih nam pripovedujejo dokaj pogosto. V Sloveniji imamo vsi enake možnosti in diskriminacija ne obstaja … no, pa temu ni tako …  čeprav ne nazadnje eno od ministrstev v svojem imenu nosi sporočilo o enakih možnostih … vendar vseeno niso zato, da se opisana neenakopravnost odpravi. In problem glede zasebnih neprofitnih zavodov se ne konča tukaj. Ne ne, posledice so vidne še na drugih področjih delovanja prav teh organizacij … posledice, ki jih prinaša zgornja in še kakšna zakonska ureditev … in filozofija, ki stoji za tem … pa čeprav nihče ne ve ali noče pojasniti, zakaj je temu tako – pač očitno nima argumentov za to … argumentov, zakaj se diskriminacija ne odpravi in se še kar nadaljuje.

Torej trenutno zadeva ostaja, kot je, neenakopravna obravnava sicer enako delujočih subjektov – in to zgolj na podlagi strukture subjektov, drugih razlik tukaj ni (torej kot bi primerjali razlikovanje ljudi glede na njihovo vero, gmotni položaj ali barvo kože), in to je to … Vendar, vseeno terjamo ustrezne popravke še naprej – in to zato, ker nam med drugim zatrjujejo, da je Slovenija država enakih možnosti, kjer diskriminacija ni dobrodošla, in živimo v enakopravni družbi … in pri zgornjem vprašanju točno to sami tudi želimo, in ničesar drugega!  

 

Alen Novit, direktor SIBAHE

 

P. S. uredništva:

Kdor je v stiski in potrebuje hrano ali obutev, lahko za pomoč diskretno zaprosi na številki 040/534 375 – GSM Slovenske banke hrane (SIBAHE).  

 

 

 

/Naslovna fotografija: https://pixabay.com//