“BEREM SLAVNO, ZAMOLČANO, ZATOLČENO MOJCO VOČKO”

 

Ej, Mojcej, oh Mojcej !

Nauš verjeva! Toč’n zdajle vrtim , prvič iščem pesmi Pavla Kernjaka in pesmi napočez od kogoških slovencev in točno, ko poslušam “Oj Mojcej…” ki jo mam strašno rad,
sem spodej zagledal, tudi prvič, da berem slavno, zamolčano in zatolčeno Mojco Vočko, mi je vseeno poskočilo zvibrirano srce, ker Kogošci pa znajo pet, da te lahko prelomi….

Danes je poseben dan in ne bom pametoval.
Je pa Sreča to kar doživljam!

Včasih, ko se oboževal Maga in sem ob Ponedeljkih na poti v službo na pumpi kupoval nafto in Maga, sem komaj čakal, da se prebral uvodne besede gospoda Janeza Markeša.
Tega človeka nisem nikoli v živo videl, sem ga pa občudoval po njegovih besedah, dostikrat so me njegove besede ganile v globino in je ostalo samo pri ideji, da bi mu za Božič posla v urednišvo kišto dobrega vina in sem se spraševal zakaj “sprožilec v glavi” ni deloval in je ostalo pri samo želji…
Kasneje, ko se je preselil in se začel leviti kakor hinavska podhlajena strupena spomladanska kača, se mi je začelo jasniti in zdaj ne bom pisal o barabi izleveni, ki me je ,očitno, naklepno in v zlohotnosti načrtno in premišljeno nategnila na suho kot malega človeka. Zato, ker imam čudovito težak dan, ki je zjutraj kazal na katastrofo, vendar je molilna velika sveča prinesla fantastičen preobrat po katerem, ne samo, da veruješ v Boga in v vsa nejgova Vesolja, ki jih niti začeti prav šteti ne znamo, ampak, da stvsari tako preproste, kot je Stvarstvo že zdavnaj oznanilo, človček pa izpridil do zagonetenih neprepoznavnosti.
Samo še tole: čestitam oblikovalcu na DELU, ki prikazuje Markeša Janeza in onega drugega plačanega Apartčika v taki luči, v kateri životarita in poskušata “učinkovati” na ljudstvo / Narod Slovencev. Luč in scena, ki ju kaže , se mi gabi, ker je pohotna, nadvladujoča, oblastvena, boljpševiška in pokvarjeno sovražna kot najhujša kurbetina v udbokučanističnem Slovenistanu.

Osti jarej in živi ! Mojcej, krasno delo delaš.
Tudi primoski, kraški Ruj, ki je lepšejši od vseh japonskih rdečih barv, raste iz skal in iz nekoristnega šodra in razdaja Življenje!

Hvala za kresilo in za vrvico, ki zažiga!

 

 

– izviren komentar, s katerim se je France D. Korošec 18. 8. 2020 odzval na članek  https://mojcavocko.si/2020/08/17/sovrazni-govor-in-vulgarizmi-je-markes-tudi-not-padu/

 

/Naslovna fotografija: Mojca Vočko/