SLOVENSKI KOMUNISTI OSTRO NASPROTOVALI SAMOSTOJNOSTI SLOVENIJE

 

“Bil sem tam, v Poljčah. Res gre za eno od prelomnih odločitev, ki zasluži celovitejšo oceno. Dobro se spominjam razprave modrih, preplašenih in preračunljivih, omahljivih, pogumnih in odločnih.”prof. dr. Ludvik Toplak

 

Prof. dr. Ludvik Toplak; FOTO vir. https://www.almamater.si/

 

“Mnenje dr. Toplaka mi je poznano. Prav v njegovem mnenju je bistvo, v Poljčah sta bili res dve vrsti ljudi: preplašeni in zato neodločni ter pogumni in zato odločni (ki so »gledali k zvezdam in trdno stali na tleh«),” je 12. 11. 2020 v izčrpnem komentarju zapisal nekdanji poslanec Vitomir Gros, eden od odločnih, pogumnih stebrov “Poljč” 9. in 10. novembra 1990. “Vendar moram kot »pričevalec iz Poljč« povedati, da le ni šlo vse tako gladko in v ozkem krogu skrivno, kot to skušajo sedaj prikazati nekateri: 

  1. Vsaj prisotni poslanci Liberalne stranke smo natančno vedeli, kaj se mora in kaj se bo v Poljčah zgodilo, saj znotraj stranke med seboj nismo ničesar skrivali. Nismo bili ne presenečeni ne preplašeni. Zato vsaj za Liberalno stranko ne drži trditev dr. Petra Jambreka, da bi naj Demosovi poslanci pred prihodom v Poljče ne vedeli za dogovore, kaj se bo tam zgodilo. O tem naj se jasno izjasnijo poslanci oz. predstavniki drugih strank. 
  1. Javnost moram ponovno, kot že ničkolikokrat doslej, obvestiti, da se je predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar do zadnjega izmikal jasni opredelitvi za povsem samostojno državo Slovenijo. 

 

Dr. France Bučar leta 1990

 

  1. France Bučar je enako, oz. še bolj  odklonilno, ravnal 2.7.1990 na sestanku Demosovih poslancev v mali dvorani slovenske skupščine (dvorana Zbora občin), ko je po predstavitvi predlagateljev (Liberalna stranka) Deklaracije o suverenosti Republike Slovenije in po delni obravnavi izjavil, da naj gremo v samostojno Slovenijo brez njega, oblekel suknjič ter odšel iz dvorane. Za njim je tekel predsednik Liberalne stranke inž. France Golja, skušajoč ga prepričati, naj se vrne, vendar brezuspešno. Demosovi poslanci so nato sklenili Deklaracijo predlagati skupščini v sprejem, skupščina jo je kmalu zatem, čez kakšni dve uri, tudi sprejela. Predsednik Bučar, ki je očitno na zvočniku v svoji pisarni poslušal potek dogodkov v dvorani Zbora občin, je ugotovil, da je vrag vzel šalo, in je pripravil dober in kar primeren govor, ki ga je po sprejemu Deklaracije o suverenosti RS v veliki dvorani skupščine prebral. Kakšna hinavščina, potuhnjenost, sprenevedanje in servilnost do YU partijske vrhuške! 
  1. Republika Slovenija je bila zaradi sprejema Deklaracije o suverenosti RS z ozirom na zgodovinska dogajanja v preteklosti od dne 2.7.1990 dejansko, torej de iure in tudi de facto samostojna država. 
  1. Prav zaradi očitnega izmikanja mnogih je na predlog Liberalne stranke Skupščina RS sprejela tudi odločitev, da se mora vse priprave in razglasitev samostojnosti Slovenije izvesti v roku 6 mesecev, kar se je zgodilo. Skupščina RS je zaradi omahljivcev na predlog istega predlagatelja sprejela tudi rezervni rok 12 mesecev, ki pa k sreči ni bil potreben. 
  1. Zaradi meni jasno znanega Bučarjevega odklonilnega stališča do slovenske samostojnosti (enako je ravnal tudi razvpiti t.i. »oče naroda« Janez Stanovnik, ki je na »Glasovi preji« v Kranju spomladi istega leta malo pred prelomnimi volitvami  piscu teh vrstic odgovoril in javno izjavil: »V samostojno Slovenijo pa brez mene!«) sem bil zelo vesel izjave ustavnega sodnika dr. Toneta Jerovška v isti oddaji o Bučarjevi zmuzljivosti glede samostojnosti Slovenije. 

 

FOTO vir: https://utrip-ljubljane.si/

 

FOTO vir: https://utrip-ljubljane.si/

 

  1. Ne razumem pa še kar številnih »pričevalcev iz Poljč«, ki so ob 30 letnici srečanja medlo in nekateri celo delno naklonjeno govorili o sodelovanju takratne opozicije (pravzaprav komunistov pod raznimi imeni), namesto, da bi odločno povedali takratno dejansko stanje. Stanje je bilo tako, da smo komuniste v sodelovanje morali dobesedno prisiliti (razen seveda nacionalno zavednih komunistov). 
  1. Kako ostro so komunisti nasprotovali samostojnosti RS, je bilo jasno razvidno ob pogajanjih za kvorum navzočnosti in kvorum pozitivnega glasovanja. Tedaj so komunisti s predsednikom republike vred postavljali nemogoče in absurdne pogoje, ki doslej niso bili v navadi pri nobenem referendumu ali plebiscitu. Počasi so pri pogajanjih morali popuščati do neke točke, ko niso hoteli več popustiti. Računali so namreč, da bi jim z ustrezno propagando uspelo preprečiti pozitiven referendumski rezultat. Na pogajanjih v vladni palači na Gregorčičevi sva Liberalno stranko zastopala inž. Vitomir Gros in pravnik Danijel Malenšek, ki je tedaj rekel nasproti sedečemu predsedniku Milanu Kučanu: »Če ne sprejmete Demosovega za plebiscit normalnega predloga, gremo iz pogajanj in ljudstvu povemo, kaj zahtevate, v plebiscit pa bomo šli sami.« Šele po tem Malenškovem ultimatu so komunisti popustili in pristali na za plebiscit normalen kvorum. 
  1. V Poljčah nam je bilo povsem jasno, da smo se odločili, da bo dobljen plebiscit pomenil razdružitev Republike Slovenije od preostanka Jugoslavije. Tako so tekla tudi kasnejša pogajanja. 

 

Utrinek iz svečanosti ob 30-letnici “Poljč” z naslovom ODLOČITEV, na TV Slovenija predvajani 7. 11. 2020

 

  1. Meni, verjetno tudi mnogim drugim, je nerazumljivo vztrajanje mnogih, tako vrhovnih predstavnikov RS kot ljudi iz ljudstva, pri uporabi izraza »odcepitev«. Ta nepravilni in za Slovenijo potencialno škodljiv, v določenem obdobju celo poguben izraz so uporabili tudi nekateri »pričevalci« iz Poljč. 
  1. Slovenija (takrat uradno še SRS) se je od Jugoslavije (takrat uradno še »SFRJ«) sporazumno razdružila (tako kot so se prej sporazumno razdružile že skandinavske države, zaradi česar jih je mednarodna skupnost priznala brez kakršnihkoli problemov), ni se od nje odcepila, izraz namreč napeljuje na samovoljnost, kar mednarodna skupnost zlepa ne prizna (del Konga, kraljevina Katanga se je od Konga odcepila, zato je mednarodna skupnost prav zaradi domneve samovoljnosti ni priznala, posledica pa je bila dolga in okrutna vojna). 
  1. Slovenskemu narodu je bilo v preteklosti z raznimi pravniškimi ali filozofskimi larpurlartizmi ali potegavščinami preko tujih in tudi preko domačih prišepetovalcev serviranih prav na področju državnosti, državne ureditve, referendumov, plebiscitov, samoodločbe, samostojnosti, suverenosti, pravice odločanja, osamosvojitve, odcepitve, razdružitve, … mnogo izrazov z enakimi ali različnimi pomeni. Take izraze so tuji in domači, največkrat zlo namerni tolmači razlagali vedno le v smislu glede na svoje trenutne koristi in potrebe. 
  1. Z ozirom na trditev v 4. točki tega zapisa za samostojnost Slovenije referendum pravzaprav sploh ni bil potreben. O državnopravni usodi slovenske nacije se namreč do tedaj nikoli ni odločalo z referendumom! Je pa slovenski narod s tako veliko večino na referendumu le dodatno in nedvoumno podkrepil svojo doslej najpomembnejšo odločitev. 
  1. Nedvoumno izpričane nekdanje slovenske državnopravne tvorbe (Norik, Samovo kraljestvo, Carneola – Kranjska, Kocljeva Spodnja Panonija, Karantanija, pa tudi vojvodini Koroška in Štajerska in še katera) so se prelivale oz. priključevale, združevale, razdruževale, pristopale, izstopale, … iz ali v druge državne tvorbe, nikoli izgubivši svoje suverenosti. Vse to so vedno počele brez kakršnihkoli referendumov ali plebiscitov, vedno le z odločitvami svojih za to ustreznih organov. 
  1. Slovenske državnopravne tvorbe (države) so tako prenašale svojo državno suverenost (ne izgubivši jo!) vse avstro-ogrskega cesarstva prav do njegovega razpada ob koncu prve svetovne vojne, ko je njegov zadnji cesar Karel dal svojim narodom odvezo od tekom stoletij z raznimi državnopravnimi listinami pridobljene zaveze, tako tudi slovenskemu, ki je nato svojo državnopravno suvereniteto prenašal na nove državnopravne tvorbe, torej po vrsti na Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov, Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kraljevino Jugoslavijo, Federativno demokratično Jugoslavijo, Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in končno prvič s plebiscitom na Republiko Slovenijo. Na tej poti je bila motnja le obdobje druge svetovne vojne, ko so si slovensko ozemlje na temelju pakta komunistov (Sovjetska zveza, Molotov, Stalin) z nacionalsocialisti  (nacionalsocialistična Nemčija, Ribbentrop, Hitler), ki je veljal od 23.8.1939 do 22.6.1941, tudi s pomočjo slovenskih komunistov, razdelile Mussolinijeva fašistična Italija, Hitlerjeva nacistična Nemčija, fašistična Horthyjeva Madžarska, mali del celo Paveličeva fašistična NDH. Vendar je bila ta delitev zaradi mednarodnih vojnih konvencij itak ničnega značaja. 
  1. Rezultat je sedaj tak: Slovenija je samostojna suverena država, članica Evropske zveze, članica pakta NATOSlovenija kot edina samostojna evropska država ni sprejela resolucije Sveta Evrope št. 1481 o obsodbi treh totalitarizmov (nacizma, fašizma in komunizma); Slovenija je edina država na svetu, ki pod komunistično prisilo še vedno slavi in proslavlja medvojni pakt Molotov – Ribbentrop (komunizma z nacizmom) s svojim kot državni praznik razglašenim praznikom »Dan upora proti okupatorju« 27. april, ko je bila na ta dan leta 1941 v Ljubljani ustanovljena komunistična »Protiimperialistična fronta – PIF«, uperjena zoper zmagovite zaveznike in v podporo nacističnim, fašističnim in komunističnim medvojnim zaveznikom.”

/Op.: nelektoriran izvirnik/

 

Vir: Levica na Twitterju

 

Komentar Ive Pavlin Žurman z naslovom “Od-ločitev, dvojna življenja, izbrisani” https://mojcavocko.si/2020/11/11/od-locitev-dvojna-zivljenja-izbrisani/ – je Vitomira Grosa spodbudil, da – citat: nejasnosti v zvezi z našo domovino Slovenijo ponovno, kot že ničkolikokrat (v mnogočem kot udeleženec) navedem in osvetlim, tako vesele kot žalostne. Mnogi, zlasti preteklemu režimu naklonjeni se z menoj gotovo ne bodo strinjali, saj bi se v nasprotnem primeru vse njihove na potvorbah in lažeh zgrajene trditve, pravzaprav fikcije, sesule v prah. Prav pa bi bilo, da bi se o vseh teh stvareh, tudi o preteklih zločinskih ravnanjih tedanjih slovenskih oblasti, znotraj našega naroda zmogli temeljito pogovorili, seveda na temelju resnice, si grehe priznali, se za njih pokesali, posledice odpravili, si med seboj odpustili in se spravili, da bo življenje naših potomcev znosno in uspešno.

 

Vitomir Gros kot poslanec

 

Vitomir Gros je katolik, liberalec, univ. dipl. ing. strojništva, obrtnik, podjetnik, oče šestih otrok, devet let župan Kranja, predsednik edine prave Liberalne stranke v Sloveniji do danes” – tako ga je 22. januarja 2015 predstavil spletni magazin Časnik v uvodu intervjuja z njim: https://www.casnik.si/bili-so-podjetniki-ki-so-svojim-ljudem-dajali-kruh/ .

 

Vitomir Gros je kot župan Kranja v čast samostojnosti Slovenije v Kranju zasadil lipo; FOTO vir: http://www.gorenjskiglas.si/article/20160624/C/160629911/1039/osamosvojitev-in-gorenjska–

 

Knjiga ISKANJA SLOVENSKE POTI, katere soavtor je tudi Vitomir Gros; FOTO vir Demokracija

 

Stane Granda, Vitomir Gros, Julij Bertoncelj, Marko Kos in Anton Perdih na predstavitvi knjige Iskanja slovenske poti 21. 2. 2019; FOTO: Matic Štojs Lomovšek, vir: Demokracija

 

Zbrana množica ob razglasitvi samostojnosti na Trgu republike v Ljubljani, 26. junija 1991; FOTO: Borut Krajnc

 

“Slovenija je danes pod vlado udbo-klero-partijskega sistema! Pritisk na ljudi je danes skoraj najhujši v zgodovini, huje je bilo le tam okrog leta 1955, ko so ljudi pobijali. Danes jih sicer ne, ampak jim pa vzamejo vse, kar imajo. Vsi, ki se v začetku niso strinjali s politiko oblasti, so danes bodisi pod rušo bodisi prisilno umaknjeni iz javnosti. Za Krambergerja vemo, kam so ga spravili, druge pa so odstranili drugače – tako, da so jih spravili ob dobro ime, ob sredstva za preživetje in podobno. Zato so danes vsi tiho.”Vitomir Gros junija 2008, MMC RTVSLO (članek z naslovom “V Sloveniji vlada udbo-klero-partijski sistem!”).

 

Vitomir Gros v posnetku svečanosti ob 30-letnici “Poljč”, na TV Slovenija objavljeni 7. 11. 2020
Vitomir Gros je kot pričevalec nastopil tudi v svečanosti ob 30. obletnici zgodovinskih dogajanj v Poljčah 9. in 10. novembra 1990 z naslovom “Odločitev”, na 2. programu TV Slovenija (škandalozno z opozorilno pasico) predvajani 7. 11. 2020 – klik na link članka z naslovom “Televizija Slovenija oskrunila ‘Poljče 1990 – svečanost ob 30-letnici'” :
Kader iz posnetka svečanosti ob 30. obletnici “Poljč” 1990 z naslovom “Odločitev”
&  &  &
PODPIRAM(O) SLOVENSKI NEODVISNI MEDIJ:
Spletni medij DOSJE – od 20. 5. 2020 pri Ministrstvu za kulturo RS vpisan v Razvid medijev RS -, ki ne prejema nikakršne subvencije, želim(o) podpreti z donacijo:  https://www.paypal.com/paypalme/mojcavocko?locale.x=en_US
Kontakt za donacije in oglaševanje: pošlji e-pošto 
Naslovna grafika: https://www.metropolitan.si/