“ALI STE TAKO POKVARJENI ALI TAKO NESPOSOBNI, AMPAK MISLIM, DA BO KAR OBOJE HKRATI”

 

Ob današnji oprostilni sodbi Milka Noviča /op.: spisano 21. 12. 2020/ v primeru umora direktorja kemijskega inštituta Janka Jamnika, se mi je porajalo veliko vprašanj, odgovorov in mojih ugotovitev, ki mi ležijo na duši že nekaj časa. Milko Novič je šest let preživljal kalvarijo, ki jo tudi sam poznam, vendar na srečo ne v tako rigorozni obliki, kot jo je doživel on. Skoraj tri leta je preživel v priporu, zaporu, doživel je obsodilno sodbo na 25 let zapora, nato pa dve oprostilni sodbi. Ta najnovejša, druga, je očitno tudi zadnja, saj v nekaj dneh celoten primer zastara.

Ne poznam podrobnosti primera, da bi lahko o njem sodil, seznanjen sem samo s tem, kar so objavljali mediji. Moti me nekaj stvari, ki so znane javnosti, na primer, da so mu ob aretaciji našli na rokah in oblačilih sledi strelca – smodnika, katerega karakteristike bi naj bile podobne smodniku iz tulca, najdenem na kraju umora. Nadalje bi ga naj bremenile bazne postaje – lokacija njegovega telefona v času umora in ga povezale s krajem umora. Tudi njegov alibi v času umora, ki mu ga je dala hčerka, bi naj bil sporen in neverodostojen. Vse to da sumiti, da pa morebiti le je morilec, pa se mu ni dalo dokazati.

Namreč, če nekomu, ki ga sumiš umora, v preiskavi najdeš na rokah delce smodnika, pomeni, da je imel v roki neko strelno orožje in iz njega streljal. Kdaj in kje je streljal ter iz katerega orožja, niso ugotovili. Da bi se ti delci smodnika prenesli na roke iz oblačila, ki ga je imel oblečenega na strelišču pred enim letom, je, resnici na ljubo, skoraj znanstvena fantastika. Noviča je policija prijela, kolikor mi je znano iz medijev, pet dni po umoru. Na policijsko postajo je prišel v jakni, na kateri so našli sledi smodnika. A morilec gre na policijo pet dni po umoru in si obleče jakno, ki jo je nosil v času umora? In iz te jakne si prenese sledi smodnika celo na roke? ljudje si vsakodnevno večkrat umivamo roke in v petih dneh od umora do prijave policiji, si je Novič zagotovo popolnoma umil ali odstranil sledi smodnika iz rok. Vsaj predvidevam, da si je. In morilec, ki nekoga ubije s strelnim orožjem, če ni ravno iz Hrastovca, si bo najprej umil roke in odstranil morebitne sledi smodnika. Če bi bil prijet takoj po dejanju, bi se lahko o tem pogovarjali, pet dni po umoru pa na rokah imeti sledi smodnika iz umora? Ne pije vode.

Kakšne dokaze glede lokacij Novičevega telefona so imeli preiskovalci, ne vem, mediji pišejo, da ga lokacije povezujejo s krajem umora. Če bi ga, potem bi to bil zelo močan dokaz, njemu v škodo in bi mu močno rušil alibi, kar pa očitno ne drži. Morilec bi naj bil na kraju s svojim telefonom, katerega bazne postaje ga močno bremenijo, pa se tega telefona ne bi po umoru znebil?

Z rekonstrukcijo je dokazano, da bi se naj Novič od doma do kraja umora s kolesom pripeljal v času od 14. do 15 minut, kar ne gre skupaj z alibijem, ki ga je imel, sprašujem pa se, kako bi lahko vedel natančen čas, kdaj se bo tja pripeljal direktor Jamnik, da je lahko tako natančno splaniral odhod od doma, vožnjo s kolesom do kraja umora, izvedbo samega umora in vrnitev domov? Skratka, ogromno nerazjasnjenih vprašanj, ki Noviča dejansko delajo nedolžnega. Glede na to, da je sojenje dokazalo, da Novič ni morilec in ne, da zoper njega ni dovolj dokazov, se nagibam k temu, da je tudi zame nedolžen, vendar en kanček dvoma bo vseeno ostal, da pa se mu le morebiti ni dalo dokazati. Ampak da izničim še ta kanček dvoma, bi moral videti celoten kazenski spis. Poraja se mi tudi vprašanje, zakaj je policija tako hitela s prijetjem Noviča, ko pa do takrat zanesljivo niso imeli nikakršnih dokazov zoper njega, razen verjetno izjav oseb, ki so ga posredno bremenili, ampak brez dokazov, izključno z indici, oziroma kot na policiji radi rečejo, razlogi za sum. Če so hoteli potrditi sume in pridobiti druge relevantne dokaze, bi lahko sprožili zoper Noviča posebne preiskovalne ukrepe, kar bi jim takrat brez težav omogočila zakonodaja, saj so obravnavali umor, pa tega niso storili. Po tem bi se veliko lažje odločili, ali imajo kaj konkretnega zoper Noviča ali ne. Ampak kot ponavadi, gremo na horuk, zaslišanje, hišna preiskava, drugi operativni postopki, pa kar bo, bo. Če ne bo nič, pa bo že padel kak konstrukt in zadeva bo sprocesuirana. Takratni direktor NPU Darko Majhenič je šest dni po umoru v medijih moje navedbe potrdil, ko je vehementno izjavil pred vso slovensko javnostjo, kako imajo morilca, ki je na brezobziren, zahrbten način umoril direktorja Jamnika.

 

Darko Majhenič, nekdanji direktor NPU; FOTO: Bojan Velikonja, vir: https://www.dnevnik.si/1042873825/slovenija/bobnarjeva-zavrnila-vse-kandidate-za-direktorja-npu-vkljucno-z-aktualnim

 

Iz mojih zadnjih besed lahko razberete, v čem je poanta mojega zapisa. Poanta ni v podrobnostih primera Milka Noviča. Bistvo je v tem, kaj je ta človek doživljal v teh šestih letih, da je danes doživel končni sodni epilog, da je nedolžen. Si lahko predstavljate … iz obsodbe za umor na 25 let zaporne kazni, do dvakratne oprostitve, 3 leta pripora in zapora po nedolžnem, nešteto sodnih obravnav po nedolžnem, verjetno enormni stroški za odvetnike in sodne postopke, spet po nedolžnem.

In tukaj sedaj pridejo na vrsto policija, tožilstvo in sodstvo. To so organi, za katere smatram, da jim je treba pod nujno podrezati krila in spremeniti sistem njihovega delovanja. Sicer zadeve ne bom posploševal, ker ni vsepovsod enako, vendar se natančno ve, kdo, kje, kdaj in zakaj!!! Od časa, ko sem izdal knjigo Županov boj o kalvariji Franca Kanglerja, pa vse do danes, ko sem letos tudi na svoji koži občutil ves srd in jezo teh organov, v mojem primeru sicer samo policije, me je kontaktiralo ogromno prizadetih policistov in občanov, ki so doživeli pogrom s strani organov preiskovanja in pregona. Žal se vsem nisem mogel posvetiti, čeprav so me prosili za pomoč, sodelovanje, da jim vsaj svetujem, kaj narediti in podobno. Nekaterim primerom sem se podrobno posvetil, jih zanaliziral in z grozo ugotovil, da v prvi vrsti policija ( gre za skoraj vse primere iz vrst mariborske policije ) ali gre preko trupel za dosego svojih ciljev, pri čemer ne/spisano  opravijo dolžnega ravnanja, ki bi osumljenca razbremenilo, razbremenilne dokaze v nadaljevanju zatajijo tožilcem in sodnikom ali pa si celo zadeve izmislijo, prikrojijo, priredijo po svoje in iz nič naredijo kaznivo dejanje. Potem pa te zrežirane zgodbe, po domače “konstrukte”, predstavijo tožilcem, nekatere prepričajo v svoj prav, nekatere na srečo ne. In ko se najdejo na isti valovni dolžini policijski preiskovalci, večinoma iz vrst kriminalistične policije in Službe direktorja, oddelka za notranjo varnost, ter tožilci, ki skupaj ta konstrukt dodelajo za obtožnico, potem se žrtvi slabo piše. Čaka jo psihična vojna, izguba zdravja, financ, mediji jo pribijejo na križ, etiketirani so oni, vključno z družino. Na koncu, ko so žrtve uradno nedolžne, oproščene, slišiš iz vrst teh “organov” – mi smo svoje naredili v skladu z zakonodajo in ne odgovarjajo za nič. Četudi oseba, ki je vse to preživljala, dobi odškodnino, ki jo tako ali tako plačamo davkoplačevalci, se tem, ki so vse to povzročili, ne zgodi nič. Ne odgovarjajo za svoje nevestno delo, zlorabo uradnega položaja.

Ne dragi moji, niste svoje naredili, sploh pa ne po zakonu. Vi ste nekomu naredili le svinjarijo, za katero pa vam na vašo srečo zaenkrat ni treba odgovarjati. Pišem zaenkrat, ker srčno upam, da se bo to spremenilo.

 

Vir: https://unsplash.com/photos/MpJPyPRp8sA

 

Vse te moje trditve ne pišem na pamet, temveč z dokazi, ki so že posredovani pristojnim organom. Ne morem se še odločiti, ali ste tako pokvarjeni ali tako nesposobni, ampak mislim, da bo kar oboje hkrati. Skrivate se za zakonodajo, ki vas ščiti, skrivate se za nekimi razlogi za sum, utemeljenimi razlogi za sum. Grozljivo je, da niste sposobni dojeti, da ni vse kaznivo dejanje, kar se vam zazdi. A se zavedate, koliko škode ste že naredili policistom in drugim? Vam naštejem samo nekatere primere? Jolande, Mitje, Boštjana, Dejana, mene, pa da ne govorim o Kanglerju in podobnih? Za vami so celo smrti policistov in občanov. Še do pred nekaj leti sem verjel, da v policiji ni konstruktov, slepo sem verjel v poštenost in zakonitost. Kakšna zmota!!! Preveč je že oškodovanih, njihova pričevanja z dokazi samo potrjujejo, da je nujno potrebno zaustaviti to norost.

Kot prvo je moje prepričanje, da policija ne more podati kazenske ovadbe zoper nekoga, v kateri ni dokazov, da je 100% izvršil očitano kaznivo dejanje. Neke indicialne ovadbe, ali pa ovadbe z raznimi stopnjami suma, ki pa ne držijo vode, ne smejo obstajati. Ravno v teh primerih pride do zlorab, kajti za dosego cilja in prikaza uspešnosti, se naredi vse mogoče, samo da gre ovadba skozi. To pomeni ali konstrukt, ali prirejanje dokazov ( da, tudi to ) ali pa celo namišljeno dejanje. Grozljivo je, ko še tožilec pade v to kolesje policijskih preiskovalcev in družno peljejo zadevo v sodno obravnavo. In tožilcev ni težko zavesti ali prepričati v policijsko zgodbo, saj gre za ljudi, ki so le teoretično podkovani v kazenskem pravu, kar se pa prakse tiče, pa jim lahko policija prodaja karkoli. Ko pa se zadeva zaplete, pa je hudičevo težko priznati zmoto, napako ali zlorabo. Posledično temu sledijo pritožbe z njihove strani, da ne izpadejo v slabi luči. Dokaz temu je primer pokojne policistke Jolande, pri katerem je bilo več kot očitno in dokazano, da so ovadili in procesirali napačno osebo, pa so se kljub temu na vsako odločitev v kazenskem in delovno pravnem postopku pritoževali, samo zato, da se ne bi razkrile njihove zmotne presoje. Grozljivo in za bruhat.

Zame so največji krivec v teh rabotah določeni “psihopati” iz policijskih vrst, ki mislijo, da so vsemogočni in da lahko počnejo, kar se jim zljubi. Kot primer navajam zadevo, ki je še v postopku, kjer bremenijo nekega policista, da je v službenem času s službenim vozilom peljal svojega otroka v šolo. Skratka zloraba uradnega položaja in čeprav jim je že dokazal, da tega ni storil, še vedno vztrajajo in to takšni, ki so neštetokrat zlorabili službeni čas s službenim vozilom, tudi v vinjenem stanju. Nimam besed za to.

V tem pogledu bo treba nekaj korenito spremeniti in nekaterim dopovedati, da pustijo svoje frustracije in komplekse zunaj okvirjev policije ali pa se posloviti od njih, ker delajo veliko škodo ustanovi in državljanom.

Prvenstveno do tožilca ne sme priti kazenska ovadba brez dokaza, da je nekdo nekaj kaznivega storil. In tu mora biti tožilstvo in kasneje sodstvo striktno pri presoji sploh udarnih in medijsko odmevnih kazenskih zadev. V nasprotnem bo še več prizadetih, oškodovanih, uničenih življenj, družin, zdravja, materialne škode, posledično škode sami državi. Nihče se ne zaveda, koliko davkoplačevalskih stroškov izpuhti v zrak ob procesih, ki so zrežirani in obsojeni na propad.

 

Vir: https://unsplash.com/photos/6TYvE3Q4kIs

 

/Citat izvirnika, ki ga je avtor objavil na svoji FB-strani./ 

 

 

&  &  &
PODPIRAM(O) SLOVENSKI NEODVISNI MEDIJ:
Spletni medij DOSJE – od 20. 5. 2020 pri Ministrstvu za kulturo RS vpisan v Razvid medijev RS -, ki ne prejema nikakršne subvencije, želim(o) podpreti z donacijo:  https://www.paypal.com/paypalme/mojcavocko?locale.x=en_US
Kontakt za donacije in oglaševanje: pošlji e-pošto 

Naslovna grafika, vir: https://unsplash.com/photos/9z9fxr_7Z-k