– iz upora in protesta zoper sodni kriminal in sodno korupcijo v Sloveniji – M​. V.

Več

    AFERA “RADARJI” PADLA Z ZLAGANO OBTOŽNICO BREZ DOKAZOV!

    Zoran Šarič, kriminalist v pokoju
    Zoran Šarič, kriminalist v pokoju
    Sem Zoran Šarič, rojen Mariborčan, domoljub, junija leta 1991 sem aktivno sodeloval v osamosvojitveni vojni kot delavec organov za notranje zadeve, od meseca decembra 2020 upokojen, do takrat pa 32 let redno zaposlen v policiji, 25 let na delovnim mestih kriminalistične policije kot kriminalist, zadnjih 7 let pa pomočnik vodje izmene v Operativno komunikacijskem centru Policijske uprave Maribor. Predvsem v zadnjem desetletju sem pri svojem delu pričel zaznavati veliko nepravilnosti in nezakonitosti v samih vrstah organov preiskovanja in pregona, kar sem kljub veliki izpostavljenosti predstavil v knjigi Županov boj o Francu Kanglerju. Danes nadaljujem s tovrstno tematiko, v pripravi je druga knjiga Boj še ni končan. Aprila 2020 sem bil celo deležen njihovega maščevanja zaradi mojih nazorov in aktivnosti v obliki predkazenskega pregona in hišne preiskave, vendar jim ni uspelo, dosegli so le svoj debakel, še enkrat več dokazali svojo zahrbtnost in nesposobnost. Ker skoraj do potankosti poznam delovanje in zakulisje teh organov, hkrati pa imam dober vpogled tudi v sedanje vroče politično dogajanje, smatram, da bodo moje kolumne prikazale neko realno stanje in predvsem resnico, kar je danes v množici medijskih manipulacij in sprevračanja dejanskega stanja nujno potrebno.

     

    Koncem leta 2012 je gorel Maribor. Zgodile so se t. i. »ljudske vstaje.« Več deset tisoč protestnikov z vseh vetrov Slovenije je najprej na miren, kasneje pa nasilen način želelo s položaja odstaviti mariborskega župana Franca Kanglerja. Kaj je bil vzrok? Še danes marsikdo iz prve izstreli, da so bili glavni vzrok radarji, ki jih je Kangler nameraval vpeljati v prometni sistem Maribora. Vendar radarji niso bili ne povod, ne vzrok, le IZGOVOR za vse, kar se je takrat zgodilo. Osnovni in edini vzrok je danes še kako dobro poznan – politični pregon levi struji nevarnega desnega politika.

    Mariborski kriminalisti so pričakovano, ob vseh ostalih ovadbah, zoper Kanglerja podali tudi kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma zlorabe uradnega položaja v zadevi RADARJI. Tožilstvo je spisalo obtožnico, prišlo je do sodne obravnave, na kateri pa se je vse zaustavilo, zataknilo, tožilstvu zalomilo. Prav zanimivo je dojeti, zakaj in kako je tožilstvo lahko spisalo obtožnico, na glavni obravnavi pa naenkrat ni bilo nikakršnega dokaza zoper Franca Kanglerja. Zaslišanih je bilo osemnajst verodostojnih prič in niti ena ni na kakršenkoli način pričala in obremenila Kanglerja. Kar sredi obravnave je tožilka »vrgla puško v koruzo« in odstopila od pregona. Maribor je gorel, domnevno zaradi radarjev, Kangler pa ni kriv teh očitkov?

    Še posebej je zanimivo dejstvo, da so spornost posla in kršenje zakonodaje med Mestno občino Maribor in podjetjem Iskra Sistemi, poleg organov pregona, ugotovili tudi na Ministrstvu za finance, v Komisiji za preprečevanje korupcije in na Računskem sodišču. Z umikom obtožnice pa se naenkrat postavi vprašanje kredibilnosti in strokovnosti tudi teh institucij, ki so s svojimi neodvisnimi preiskavami ugotovile domnevno spornost posla in kršenje zakonodaje! Ali je mogoče, da so navedene institucije z roko v roki sodelovale pri poskusu političnega in osebnega uničenja Franca Kanglerja? 

    Nekaj pa še posebej izstopa v sodnem procesu »radarji«. Dve zaslišani priči sta neposredno na obravnavi pričali, da so ju kriminalisti na zaslišanjih izsiljevali, jima grozili z določenimi ukrepi, če ne bosta pričali zoper Kanglerja. Njuna pričanja so podana na zapisnik, pa se takrat nihče na sodstvu ni zganil, da zaznana kazniva dejanja, ki so jih storili kriminalisti, po uradni dolžnosti preganja? Šele kasnejša parlamentarna komisija v zadevi Franc Kangler se je tovrstne problematike lotila temeljito in pri tem celo kazensko ovadila kriminalista PU Maribor za utemeljen sum prej navedenih kaznivih dejanj. Pa se je v teh dneh pojavila odločba Ustavnega sodišča, ki parlamentarno komisijo poskuša ustaviti, prekiniti njeno delovanje zaradi neustavnosti pri preiskovanju dokončanih tožilskih zadev. Sem sicer zaenkrat ne sodi policija, vendar se bojim, da bo politična leva struja izkoristila to ustavno odločbo tudi za diskreditacijo ugotovljenih zlorab policije in bodo napeljevali na nezakonito pridobljene dokaze. Čas bo v kratkem tudi to razjasnil.

    - Advertisement -

    13. poglavje knjige ŽUPANOV BOJ, imenovano »Mariborski radarji – sodni proces«, predstavlja magnetograme sodnih zaslišanj določenih prič, ki so eksplicitno navajale zlorabe s strani mariborskih kriminalistov pri obravnavi v zadevi »radarji«.

     

     

    13. MARIBORSKI RADARJI – SODNI PROCES  

    V uvodu sem začel z radarji in nadaljeval bom z radarji. Franc Kangler je domnevno zaradi spornega javno – zasebnega partnerstva, ki je imelo za posledico proteste, konec leta 2012 odstopil s položaja župana Maribora. Spornost posla in kršenje zakonodaje med Mestno občino Maribor in podjetjem Iskra Sistemi, so zraven organov pregona, ugotovili tudi na Ministrstvu za finance, v Komisiji za preprečevanje korupcije in na Računskem sodišču. Nekdanjemu županu je tožilstvo še iz časov danes razrešenega tožilca Borisa Marčiča očitalo zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, takratnemu vodji Mestnega urada za komunalo Viliju Eisenhutu, Tomažu Vrčku iz Iskre Sistemi ter direktorju Inštituta za javno – zasebno partnerstvo Boštjanu Ferku pa pomoč pri omenjenem kaznivem dejanju. Sporen je bil javni razpis za prenovo semaforjev v mestu, ki bi naj bil prirejen tako, da je bila kot najugodnejši ponudnik izbrana prav Iskra, vrednost posla pa se je iz začetnih 5,6 milijona eurov zvišala na okoli 30 milijonov eurov. Projekt je bil namreč po izbiri Iskre usmerjen tako, da bi ga financirali iz prekrškovnega sistema z radarji, ki so leta 2012 razburili Maribor in odnesli Kanglerja. Sodni proces je trajal dobro leto dni in bil dne 25.1.2016 zaključen še pred sklepnimi govori. Po zaslišanju zadnje priče, ko bi stranke v postopku morale začeti s sklepnimi govori, pa je tožilka Katja Arnuš presenetila z umikom obtožnice. Kot je dejala, iz zaslišanja prič in drugih dokazov ni bilo mogoče dokazati očitanih dejanj, prav tako očitati prvoobtoženemu Kanglerju, da bi kakorkoli skušal vplivati na potek izbire zasebnega partnerja. Enako velja tudi glede očitkov zoper ostalo trojico. Sodišču tako ni preostalo druga, kot da je izreklo oprostilno sodbo, stroške postopka in stroške odvetnikov pa naprtilo državnemu proračunu. 

    Skratka, po zaslišanju osemnajstih prič in pregledu celotne zasežene, oziroma v predkazenskem postopku pridobljene dokumentacije, ni bilo niti enega dokaza, da bi bili Kangler in ostali trije obdolženi kakorkoli povezani z očitki iz obtožnice. Dokazano je, da so ravnali v skladu z zakonodajo in usmeritvami pri javnih razpisih. So pa nekatere priče v zaslišanjih na glavni obravnavi izpovedale prav zaskrbljujoče podatke. Od Franca Kanglerja sem pridobil prepis zvočnega posnetka dela naroka za glavno obravnavo pri Okrajnem sodišču v Mariboru, dne 4.11.2015, voden pod opravilno številko II K 45682/2013, ki je njegova last, v katerem so prepisi dobesednih citatov iz zaslišanj nekaterih obdolženih in prič v zadevi »radarji«. Dovolil je javno objavo prepisov. Citiram del iz zaslišanja zaposlenega v uradu za komunalo na MOM Uroša K.: 

    Franc Kangler (FK): Vaša prva ocena, ko ste se seznano s stanjem semaforjev v Mariboru?

    Uroš K. (UK): To mi je že blo tak poznano od prej ne, zato ker sem bil dnevno vsak dan na cesti, da semafori so slabi ne, torej da ne delujejo tako, kot bi morali. To je to.

    FK: Glede na to, da ste se 2009 zaposlili in opravo ogled stanja, kolikšni so bili stroški, letni vzdrževanja zastarele tehnologije semaforske v MOM?

    UK: Mislim, da je…

    FK: Koliko je proračun to bremenilo?

    UK: Ja, mislim da je vse skupaj, glede, zato ker moramo ločiti investicijsko vzdrževanje in redno vzdrževanje plus intervencijo, okrog 500.000 na leto.

    FK: 500.000 eurov?

    UK: Tako.

    FK: Vam je znano, kdo je do včeraj upravljal s semafori v Mariboru, kero podjetje?

    UK: Ja, cestno prometni inštitut je vodil tale nadzorni center, CPI.

    FK: CPI? Vam je znano, koliko je zaposlenih v tem podjetju?

    UK: Mislim, da so bili trije takrat zaposleni.

    FK: Prej ste mojemu odvetniku govorili,  da jaz nikoli nisem naročil, da bi prekrškovni organ prestavli zaradi volitev, drži to ali ne drži?

    UK: Da.

    FK: Ste vi to kadarkoli izjavo policistom?

    UK: Ne.

    FK: Nikoli niste tega izjavo?

    UK: Ne.

    FK: V uradnem zaznamku so iz policijske uprave z dne 18.11.2013 zapisali. Ste izjavo ali niste, še enkrat vas sprašujem?

    UK: Ne nisem.

    FK: Hvala. Uradni zaznamek 18.1.2013 kriminalista. V uradni zaznamek so tudi zapisali, da ste vi meni posredoval zahtevo, da se opravi ta sestanek leta 2010, 26.10.. Drži to ali ne drži?

    UK: To pa drži. Po pošti je blo k vam poslano.

    FK: Po elektronski pošti?

    UK: Ne, ne, s prilogo tale njihova predstavitev z opisom je bilo v kabinet poslano.

    FK: Se pravi, da je bil vaš predlog kot strokovnjaka, da jaz sprejmem predstavnike Iskre na sestanek?

    UK: Točno.

    FK: Se spomnite še enkrat tega sestanka?

    UK: Ne.

    FK: Ko ste bil pri meni v pisarni in sestanek je trajal ca. 5 minut?

    UK: Ja, saj sem povedal, da sem zamudo in ravno, ko sem prišo, se je zaključilo, pa smo šli na Komunalo.

    FK: Da se s tem ukvarjajo, kar so predstavili, predstavniki Iskre, strokovnjaki znotraj MOM, je blo tako?

    UK: Tako.

    FK: Ali sem od vas zahteval, da vi zorganizirate ta sestanek?

    UK: Ne.

    FK: Poznate ta dokument?

    UK: Ja, mogoče sem ga vido tak, ampak ne poznam.

    FK: Kaj pa je na drugi strani?

    UK: Torej to je, to imenovanje v tole komisijo.

    FK: Ja, če mi dovolite, pomembno je, ker ga je podpisala Alenka Tovornik, ki je meni predlagala imenovanje te komisije. Ker je zelo pomembno, kdo je sestavil komisijo. En dokaz več, da s to zadevo nisem ničesar imel. Sem jaz od vas kadarkoli, kjerkoli zahteval, da nekaj storite ali opustite?

    UK: Ne.

    FK: Sem jaz od vas na prometnem uradu zahteval, kje naj stojijo radarji?

    UK: Ne.

    FK: Kdo je bil tisti, ki je določo, kje v mestu naj stojijo radarji?

    UK: Tudi je bla posebej ena komisija prometna, kjer smo na podlagi tega poročila iz policije, ker radarji so stali na treh različnih lokacijah. To je bila v bistvu tehnična zadeva, ne, noben drugi na to ni mogo vplivat. Torej radarji so stali na vhodu v mesto, to pomeni, da vsak, ki je prišo v mesto, je bil že z znakom opozorjen, da v mestu se nadzira hitrost, potem je na podlagi te analize, 10 letne za prometne nesreče, ki jo je prej pokazal gospod Gerlovič, so radarji stali na tistih mestih, kjer je bilo v desetih letih največ prometnih nesreč in na določenih lokacijah, tak, ko smo imeli kdaj, ko so iz kakšnih šol klicali, da so, da je tam pač previsoke hitrosti, na primer Kardeljeva ulica, Streliška ulica, tukaj tale Krekova, so stali tudi v teh križiščih, kjer so šole.

    FK: Kdo pa je določil točke, na podlagi kere študije?

    UK: To smo določli pri nas na sektorju za komunalo in promet, ravno na podlagi tega ne, kje bodo na podlagi te analize o prometnih nesrečah, pa na podlagi vsega ostalega.

    FK: Kdo pa je sodeloval od vaših strokovnjakov?

    UK: Pri nas je sodeloval Aleš Klinc, jaz, ostalih se pa zaj ne spomnim.

    FK: Se pravi, vi ste določli na podlagi predhodnih analiz, kje naj radarji v Mariboru stojijo?

    UK: Točno.

    FK: Hvala lepa.

    Vprašanja sodnice: Nekaj vam je predočal že obdolženi Kangler v zvezi s tem uradnim zaznamkom o zbranih obvestilih z dne 18.11.2013, ste rekli, da ste se pogovarjali nekaj s policisti, če sem prav razumela vašo izjavo?

    UK: V bistvu, s policijo sem se dvakrat pogovarjal, pa obakrat je blo to, ni blo to vodeno tako, kot bi moglo bit. Prvič, ko sem bil na tem razgovoru, so grozili, oziroma kak bo to, zakaj pomagam županu, oziroma direktorju, zakaj vsega ne povem, ampak povedal sem tak, kot tukaj, ne, torej je blo tak. Drugič je bil razgovor malo boljši, ampak na tistem razgovoru, vse tisto, kar sem povedal, niso dali niti za prebrat, niti da bi lahko povedal, kaj so si zapisali ne, ampak tisto, da bi izjavo, izjavljeno je blo samo torej, da se določene, ko se začnejo volitve, da se ne dela do konca, mislim, ne da se ne dela do konca, ampak so postopki bol problematično izpeljat, ni pa blo to nobene zveze s prekrškovnim sistemom.

    Sodnica Urošu K. prebere celoten uradni zaznamek in ga vpraša, če je to njegova izjava:

    UK: Take izjave nisem dal, zato ker to, ko so spraševali, sem jaz odgovarjal ne, torej ni bila izjava, da bi jaz govoril, ampak ti dve sta postavljali vprašanja, jaz pa sem odgovarjal na ta vprašanja. Tudi po koncu izjave, da bi bla, da bi lahko pogledal, kaj sta vse noter  zapisale ne, tak da, to je to.

    Sodnica: No in kaj od tega, ste kaj od tega povedali ali sta sami sestavili?

    UK: Tisto, to sta sami sestavili, zagotovo pa nisem tistega povedal, da je župan meni reko, da pred volitvami ne sme biti prekrškovnega sistema.

    FK: Prej ste omeno, da so policisti z vami dvakrat opravili razgovor?

    UK: Da.

    FK: Se spomnite prvič, pa se spomnite drugič?

    UK: Ja spomnim se prvič, saj sem povedal, prvič je bilo tak, da so grozili ne!

    FK: Kdo?

    UK: Ja ta dva.

    FK: Konkretno?

    UK: Ja ne vem, ta dva, ne vem, kak sta se pisala ta dva kriminalista. Grozila pa sta, zakaj zagovarjam, zakaj ne povem vsega, zakaj ne povem, kak je bilo, zato da bo otrok ostal brez očeta za nekaj časa.

    FK: Še lahko to enkrat ponovite, da se bo slišalo na traku? Kaj vam je reko kriminalist?

    UK: Ja grozil je s tem, zakaj zagovarjam vas, pa zakaj zagovarjam Eisenhuta, da sta stroga šefa, zakaj, da je to nepomembno, da zagovarjam in da bi moj otrok ostal brez očeta, ne, zato ker bojo mi nekaj dali.

    FK: Ste slišali, da bi še komu drugemu grozili na MOM?

    UK: Ja, mojemu sodelavcu Alešu Klincu je bilo takrat enako povedano.

    FK: Da ne bo nikol vido otroka?

    UK: Tako, da ne bo za nekaj časa vido otroka.

    FK: Se pravi, da so policisti na vas delali pritisk?

    UK: Na prvem zaslišanju ja.

    FK: In da so želeli, oziroma so od vas si vzeli izjavo pod prisilo, pod grožnjo?

    UK: Ja, takrat se je zdelo to kot grožnja ne, da moram nekaj povedati, pa ni blo kaj povedati, ker je blo povedano, tako kot danes.

    FK: Ste slišala tožilka? Upam, da boste ukrepala. 

     

    Zaslišan je bil zaposleni v Uradu za komunalo na MOM Aleš K., vprašanja mu postavlja Kanglerjev zagovornik Marko Bošnjak (MB): 

    MB: Ja, Pozdravljeni, sem zagovornik obdolženega Franca Kanglerja. Pa me zanima, a je Franc Kangler kot tedanji župan MOM imel kakšno vlogo v tem postopku celotnem, od samega začetka, pa do podpisa pogodbe?

    AK: Kolikor je meni znano, ne. To je bilo, župan je imenoval strokovno komisijo, sestavljeno iz različnih vodij uradov, se pravi, strokovna komisija je bila širša, tako finančni pripravniki, javna naročila, kot potem tudi naš urad, ki je bdel potem samo nad strokovnim delom, torej vzdrževanja semaforizacije.

    MB: Je kdorkoli na vas osebno kadarkoli v tem postopku vplival na to, kaj naredite ali pa ne naredite, kakšno stališče sprejmite?

    AK: Nikoli.

    MB: Veste za kakšen drug primer za koga drugega recimo, za koga drugega v tem postopku, da bi kdo nanj vplival?

    AK: Ne.

    MB: Se spominjate, da bi bilo kadarkoli rečeno, da bo ta posel dobila Iskra, kadarkoli v tem postopku, da je to že zmenjeno, kakorkoli?

    AK: Ne.

    MB: A veste, da bi bil narejen kakršenkoli korak v tem postopku, ki bi favoriziral Iskro?

    AK: To ni bilo. O tem smo se pogovarjali, da je treba, mislim, da ne smemo omejevati konkurence pri pripravi tega projekta, da…

    MB: Oprostite, kdo je, kdo je to reko?

    AK: Člani komisije smo že v štartu bili zavedanja tega, da moramo razpis omogočiti vsem pod enakimi pogoji, zato da se lahko čim širši krog različnih podjetij tudi prijavi.  

    MB: A vi veste za kakršnokoli okoliščino, ki bi bila vključena, ki bi izključevala ostale morebitne interesente?

    AK: Ne.

    MB: Ok, hvala lepa.

     

    V nadaljevanju Alešu K. vprašanja postavi tudi Franc Kangler. Ob številnih vprašanjih glede semaforsko radarskega sistema in pogodbe z Iskro, kjer AK v ničemer ne obremeni obdolženega Kanglerja, le tega zanima sledeče: 

    FK: Za na konec, se spomnite razgovora kriminalistov?

    AK: Se.

    FK: Tukaj sem opazo, da ste bil takrat osumljeni in ste se podpisali kot Aleš K.  osumljeni, se spomnite tega podpisa?

    AK: Da.

    FK: Kakšen pa je bil razgovor s kriminalisti?

    AK: Pač rutina kriminalistov, na začetku je bil pač pogovor o vsakodnevnem, o vremenu, o otrocih, o vsem mogočem, tudi, potem smo prišli na konkretno, nato, kako je sploh prišlo do tega projekta, povedal sem isto, kot danes, kar sem pač bil vprašan. V trenutku, ko sta mi pač na nek način zagrozila, da v kolikor ne bom govoril resnice, ker sta razpolagala z nekimi drugimi podatki, za katere sam nisem vedel, da sploh so, oziroma, da so resnični, da pač, če ne govorim resnice, da sem lahko zaradi tega in ovaden in potem tudi lahko grem v zapor in da pač, spomnim se samo tega primera, da teh besed, da lahko moj, pač, da lahko vaš Jakob ostane eno leto brez očeta.

    FK: Kriminalisti vejo, kako je vašemu otroku ime?

    AK: Ker smo se pred tem, kot sem povedal, pogovarjali o otrocih, tudi kriminalist je navedel, da ima malega otroka, moj je bil takrat približnih let, kot njegov in smo se pač pogovarjali.

    FK: Vam je dal kriminalist prečitati to izjavo, ki ste jo podpisal?

    AK: Da.

    FK: Ste jo prečital?

    AK: Da.

    FK: Hvala lepa.

     

    Sledi izpoved priče Branke K., predsednice komisije za izbiro zasebnega partnerja, med ostalimi ji vprašanja postavi zagovornik Marko Bošnjak.

    MB: Mene pa zanima naslednje. Ali je na delo te komisije kdorkoli vplival od zunaj ali je delovala samostojno?

    BK: Vplival na delo komisije ni nihče, v bistvu je komisija delovala samostojno, pač vsak po svojem področju, imeli smo za pravni suport najet inštitut od gospoda Ferka, to pa je tudi vse.

    MB: Ali je bilo kadarkoli že vnaprej jasno, kdo bo dobil ta posel?

    BK: Ne, nikoli.

    MB: Ali je bil določen kakršenkoli kriterij, ki bi izključeval vnaprej kakršnekoli druge ponudnike, razen Iskre?

    BK: Glejte, če bi bil tak kriterij v razpisu določen, jaz zagotovo pri takem postopku ne bi sodelovala. Ni bil tak kriterij določen.

    MB: Ali veste, da bi blo sicer kakorkoli karkoli narobe v tem postopku?

    BK: V postopku ne, ni blo nič narobe. Jaz bi opozorila, bla sem tudi dolžna opozorit na to in s samim postopkom ni blo nič narobe, tako je v skladu z zakonom, kar se je tudi nenazadnje izkazalo skozi to, da nihče izmed ponudnikov, oziroma zasebnih partnerjev ni izkoristil pravnega varstva, ki mu ga zakon daje, ne.

    MB: Mhm, dobro.

    BK: To, to radi vlagajo ne, saj grozijo, če že ne vložijo.

    MB: Prav. Še to vas vprašam. Jaz sem zagovornik Franca Kanglerja, pa me zanima naslednje. Ali je on kakorkoli sodeloval s to komisijo, oziroma kakorkoli bil vključen v ta postopek?

    BK: V postopek ne, kot župan nikoli, ne.

    MB: Pa v kakšni…

    BK: To je bila komisija.

    MB: Pa kako drugače, kot Franc Kangler zaradi mene, če je on kadarkoli karkoli imel kaj?

    BK: Ne, nikoli.

    MB: Ne. Dobro. Hvala, nimam več vprašanj.

     

    Vprašanja je Branki K. zastavil še Franc Kangler.

    FK: Glede na to, da ste bili večkrat predsednica komisije, ali sem jaz na vas kadarkoli in kjerkoli vplival ali vam sugeriral, kakšna naj bo odločitev komisije?

    BK: Ne.

    FK: Ste slišali mogoče, da sem na koga drugega?

    BK: Ne.

    FK: Sem jaz kadarkoli ali v času mojega mandata popravljal sklepe, oziroma predloge za imenovanje komisije, kdo naj bo v komisiji?

    BK: Ne, vi v času vašega mandata ne.

    FK: Kak vi v času vašega?

    BK: Ja, v času vašega mandata je bilo tak, da kateri sklep je bil pripravljen, je bil tudi podpisan z vaše strani.

    FK: Koga vi zdaj mislite, vi v vašem času, kako pa je danes?

    BK: Danes bi v bistvu postopek moral biti enak, ampak se dogaja, da iz…

    FK: No povejte?

    BK: Da iz vodstva kabineta župana pridejo popravljeni sklepi, kjer se črtajo določeni člani komisije in potem moramo imenovati druge.

    FK: Lahko še enkrat ponovite, nisem vas razumel? V času mojega mandata?

    BK: Je služba pripravljala sklepe, take kot je ta in vi ste jih dobili, vsak sklep s takim spremnim dopisom v podpis.

    FK: Ja?

    BK: In ste ga podpisali.

    FK: Danes?

    BK: Danes pa v marsikaterem primeru ni več tak.

    FK: Glede na to, da mi tožilstvo očita, da sem v opisanem ravnanju, obdolženi Franc Kangler, obdolženca Franca Kanglerja, ki bi dvakrat moral zaustaviti postopek javnega razpisa, pa tega na podlagi dogovora s predstavniki družbe Iskra Sistemi, ni storil.

    BK: Zakaj? Kaj bi vas ustavla?

    FK: Tožilstvo mi očita.

    BK: Da bi prekinili postopek?

    FK: Da sem podpisal dva akta, oziroma akt, o imenovanju komisije dokumenta, ki ga je predhodno potrdil Mestni svet, da je nezakonit?

    BK: Zato ker s postopkom ni bilo čist nič narobe. Postopek se je vodo v skladu z zakonodajo in v skladu z zakonom o javno zasebnem partnerstvu in v skladu z glede na to, da je bil javno naročniški postopek, tudi zakonom o javnem naročanju in s samim postopkom iz pravno postopkovnega vidika, ni bilo nikoli nič narobe.

    FK: Ampak tožilstvo mi očita, da ga nisem zaustavo?

    BK: Zakaj bi ga ustavo, če vas strokovne službe nismo opozorile na to in jaz bi vas zagotovo opozorila, če bi zaznala kakršnokoli nepravilnost.

    FK: Je kdorkoli vas seznano, da je karkoli narobe?

    BK: Ne, ker potem bi jaz seznanila vas naprej, oziroma najprej direktorico, potem pa vas, zagotovo.

    FK: Kdo na MOM v času mojega mandata je lahko podpisal predlog uvrstitve na dnevni red, točke dnevnega reda?

    BK: Za seje Mestnega sveta?

    FK: Ja.

    BK: Jaz mislim, da ste vi podpisovali to.

    FK: Pa še kdo je lahko? Je lahko uradnik predlagal Mestnemu svetu?

    BK: Ja, seveda, uradniki smo tak pripravljali gradiva za Mestni svet.

    FK: Komu?

    BK: Predlagali v obravnavo, službi Mestnega sveta smo dali.

    FK: Kdo je po zakonu o lokalni samoupravi predlagatelj dnevnega reda Mestnemu svetu?

    BK: Župan.

    FK: Hvala. Lahko kdo drugi namesto župana predlaga?

    BK: Ne.

    FK: Ker mi tudi tožilstvo očita, da sem predlagal Mestnemu svetu gradivo, ki so ga pripravile strokovne službe glede obravnave DIIP-a in vse ostalo. Zakaj me tudi v tem primeru kot strokovna sodelavka in predsednica komisije niste opozorili, da je karkoli narobe ali nezakonito?

    BK: Ker ni bilo.

    FK: Hvala. Tožilstvo mi tudi očita, da sem predstavnike Iskre sprejel na sestanek. Ugotovili smo v razpravi, da je ta sestanek v moji pisarni potekal pet minut. Kdo sprejema stranke MOM?

    BK: Tajnica. Najprej vratar, potem tajnica.

    FK: Za vsebino o pogovoru?

    BK: V tajništvu se dogovorijo sestanki.

    FK: A je župan tisti, ki prejema zainteresirane osebe, ki pridejo na MOM ali ne?

    BK: Mislim, če je taka zadeva, ki jo župan lahko obravnava, potem ja, ne pa kar vsake stranke. Ne, mislim, saj strokovno najprej službe to preverijo, pol, na koncu čist pride do župana, saj.

    FK: No. V tem primeru je pobudo podal vaš sodelavec iz Urada za promet?

    BK: Ja.

    FK: Leta 2009, da sem jih tako v januarju 2010, kot vas je tožilka tudi vprašala, če vam je kaj poznano, tudi sprejel?

    BK: Ni mi poznan sestanek, poznan pa mi je sistem delovanja občine.

    FK: Glede zadeve radarji. Naslednje vprašanje. Ali vam je znano, da je policija brez odredbe preiskovalnega sodnika kopirala datoteke po MOM?

    BK: Slišala sem že to.

    FK: Kaj ste slišali?

    BK: Od sodelavcev, ki so se pogovarjali, da je bil vdor v računalnik, tudi dobili smo obvestilo od mislim da informatike, da je bil neki zastoj v sistemu.

    FK: Kdaj pa?

    BK: Hm?

    FK: Je bilo to v tistem času, ko so bili policisti na MOM?

    BK: Policisti so bili večkrat na MOM, ravno, tudi zdaj so. Čist časovno tega ne bi znala zdaj opredeliti, ne.

    FK: Zadnje vprašanje. Ali ste slišali, da bi jaz kadarkoli vplival na katerokoli osebo iz službe za javna naročila?

    BK: Ne.

    FK: Kako ne?

    BK: Ne nikoli.

    FK: Ste vi kot uslužbenka in glede na to, da ste bila en čas v mojem mandatu predstojnica pravne službe slišala ali pa, da sem od koga od strokovnih služb zahteval, da nekaj stori ali opusti?

    BK: Ne nikoli.

    FK: Bi me na to opozorila?

    BK: Ja.

    FK: Hvala lepa.

     

    Iz vsega navedenega je jasno razvidno, da je Franc Kangler z ekipo v celoti upošteval vsa zakonska določila in ustaljene postopke delovanja strokovnih služb MOM pri projektu »radarji«, kar dokazuje vsa dokumentacija, izjave osemnajstih prič na glavni obravnavi in seveda tožilkin umik obtožnice. S tem je zadan udarec mariborski policiji, ki je kljub vsemu pridobila neke sume kaznivih dejanj in podala kazensko ovadbo, glede na ugotovitve sodišča in tožilstva očitno brez prave osnove, kar potrjuje pravnomočna zavržba, oziroma umik obtožnice. Ali pričujoče ugotovitve nakazujejo, da je bil interes navedenega organa pregona nekje drugje? Z umikom obtožnice se postavi vprašanje kredibilnosti in strokovnosti tudi Ministrstva za finance, Komisije za preprečevanje korupcije in Računskega sodišča, ki so s svojimi neodvisnimi preiskavami ugotovili domnevno spornost posla in kršenje zakonodaje med Mestno občino Maribor in podjetjem Iskra Sistemi.

    – SE NADALJUJE – 

    P. S.:

    Knjiga ŽUPANOV BOJ ni več v prosti prodaji, kontakt za naročilo ali nakup: zoran.saric@triera.net

     

    ZLAGANE KAZENSKE OVADBE V KRIMINALISTIČNEM KONSTRUKTU ZA UNIČENJE FRANCA KANGLERJA

     

    Naslovna FOTO, vir: https://pixabay.com/illustrations/dart-target-hit-bull-s-eye-1943313/

    OBVEŠČANJE O OBJAVAH

    Bodite prvi obveščeni o novih objavah.

    Ne pošiljamo neželene pošte!

    Zadnje objave

    Najbolj brano zadnjih 7 dni

    DONIRAM s kreditno ali z debetno kartico, PayPal:



    ‘;

    Sorodne objave

    KOMENTAR

    Prosim vnesite svoj komentar!
    Prosimo, vnesite svoje ime tukaj

    Skip to content