FENOMENALNI, ZGODOVINSKI ŽUPANSKI USPEHI IN DOSEŽKI FRANCA KANGLERJA!

Franc Kangler je z nastopom obeh županskih mandatov 2006 in 2010 v svoj volilni program zapisal množico projektov, ki jih je nameraval za čas mandatov uresničiti. Nekateri so bili prav megalomanski. Spomnim se, da je bil eden prvih sezidati največjo stolpnico v državi na območju bivšega Certusa. Tega projekta sicer nikdar ni uresničil, je pa zato v šestih letih spravil pod streho več kot petdeset do konca realiziranih predvolilnih načrtov. Med ostalim mu je uspelo v pogon spraviti več desetletij neuresničene želje Mariborčanov, azil za živali in lutkovno gledališče. Od temeljev do otvoritve je speljal projekt doma upokojencev, Dom pod gorco. V času njegovega drugega mandata je bil Maribor središče Evropske prestolnice kulture z megalomansko otvoritvijo. Realiziran je največji trg v Sloveniji, Trg Leona Štuklja, ki je v tistih časih dobil ime »Kanglerjeva dnevna soba«. Popolnoma je bil obnovljen nogometni stadion Ljudski vrt, ekstremen dosežek pa je bila popolna prenova pohorske vzpenjače v 104 dneh, vključno s pridobitvijo vse potrebne dokumentacije pa do otvoritve. Kangler je bil s strani mariborskih kriminalistov celo osumljen, da je neposredno vplival na zrušitev enega od stebrov vzpenjače, z namenom, da bi lahko dobilo posel izgradnje nove vzpenjače njemu naklonjeno gradbeno podjetje. Bolniki! 

Obnovljen je bil Naskov dvorec, zgrajen hostel Pekarna, sanirano odlagališče Dogoše in plinska elektrarna, rekonstruirana in urejena je bila ulica Kneza Koclja v centru mesta, zgrajeno večje število krožišč v mestu Maribor in okolici, vključno z – po moje – najlepšim krožiščem v Sloveniji na Partizanski cesti, pred Titovim mostom. Odprta je bila v celoti rekonstruirana regionalna cesta pod Meljskim hribom, v Malečniku in to po več desetletjih. Zgrajena je bila medicinska fakulteta ob brežini reke Drave, kar je MOM na več načinov podprla, zgrajena pa je bila s 40 milijoni evropskih sredstev. In še in še projektov bi lahko naštel, ki so bili realizirani v času županovanja Franca Kanglerja. 

Pa so vsi večji, udarnejši projekti doživeli kazenski pregon od mariborskih kriminalistov. Prav ste prebrali, vsi zgoraj našteti in še več njih. In popolnoma vsi ti našteti so doživeli neslaven konec na sodišču, pretežno pa že v fazi tožilske presoje. Da se spet ponovim, mimo tega ne gre, rezultat v korist Franca Kanglerja je 25:0.

FRANC KANGLER ZMAGAL V VOJNI: V VSEH 25 “KAZENSKIH” FARSAH, ZREŽIRANIH S STRANI ORGANOV PREGONA

Posebej bi rad poudaril, da sem prebral več teh kazenskih ovadb, ki so Kanglerja bremenile raznih kaznivih dejanj. Kot izkušen poznavalec delovanja kriminalistične policije, operativnega dela in sestavljanja kazenskih spisov lahko kategorično zatrdim, da me je sram, kakšne zmazke, konstrukte in izdelke brez osnovnih dokazov so pripravljali ti mariborski preiskovalci ter s tem Kanglerju povzročali življenjsko škodo. Čeprav sami še danes (na parlamentarni komisiji o Francu Kanglerju) zagovarjajo svoje pošteno, zakonito in strokovno delo, lahko javno povem, da je to le metanje peska v oči javnosti in nek način obrambe pred vsemi obtožbami. Naj javnosti predstavijo te njihove – ne morem jih imenovati kazenske ovadbe, temveč osnovnošolski spisi o hudobnem stricu -, pa bo splošna in strokovna javnost sama presodila o verodostojnost teh očitkov, kajti organi pregona so že presodili 25:0 v korist Franca Kanglerja.

V nadaljevanju sledi sedmo poglavje iz knjige ŽUPANOV BOJ, in vam želim prijetno branje.

7. PROJEKTI ŽUPANA FRANCA KANGLERJA 

Franc Kangler je v predvolilnem času njegovega prvega županskega mandata v svoj program zapisal kar nekaj projektov, katere bi uresničil, v kolikor bi postal župan mesta Maribor. Enako je naredil v času drugega mandata. Zastavljeni projekti so bili za nekatere neizvedljivi, za druge utopični, za tretje spet nakladanje v smislu, če prejšnjim županom tega ni uspelo izvesti, potem tudi Kanglerju ne bo. Toda župan Kangler je od besed dejansko prešel k dejanjem in skozi vseh šest let županovanja prispeval k uresničitvi velikega števila udarnih projektov, nekatere je nadaljeval iz prešnjih časov, večino pa realiziral povsem od začetka. Seveda je vse te projekte budno spremljala policija, od »neimenovanih virov« pridobivala šokantne informacije, kako je župan Kangler koruptiven, kako brez javnih razpisov omogoča protipravno pridobljeno korist svojim prijateljem, znancem podjetnikom, oškodoval bi naj mestno občino Maribor pri prodaji raznih zemljišč, pripisovali so mu celo, da je dal namerno porušiti enega od stebrov takratne Pohorske vzpenjače, samo da bi omogočil posel »prijateljskemu« podjetju ob izgradnji nove vzpenjače. Skratka, že v osnovi je bil kriv in kazensko ovaden celo samo za predlog Mestnemu svetu. 

Prav je, da v tej knjigi kronološko predstavim večino projektov, ki jih je skupaj s svojo ekipo realiziral, kajti ne gre za na primer krpanje cestišč ali pa zasaditve drevoreda v kakšni ulici, temveč za projekte, ki so nam ostali v trajno uporabo. To so predvsem projekti, ki danes prinašajo veliko dodano vrednost, s katerimi se postavljamo v javnosti in smo na njih ponosni. Čeprav je bil nekaj let glede tega mrk, se danes vedno več ljudi spomni in poudarja, da je te projekte naredil prav Franc Kangler. V času, ko pišem te vrstice se na družbenih omrežjih pojavljajo pozivi, da se po Francu Kanglerju v Mariboru poimenuje kakšna ulica, hkrati pa se po večjem delu mesta pojavljajo plakati s pozivom: »Kangler vrni se!«

Zelo slikovito je njegovo sporočilo javnosti decembra 2012, citiram: 

»Spoštovane Mariborčanke, spoštovani Mariborčani! 

Glede na dano situacijo in okoliščine ter zadnje dogodke v Mariboru, se želim kot župan poslednjič obrniti na vas. 4. decembra 2006 sem prevzel županovanje Maribora. To je bil prelep božično novoletni čas, ko sem sprejemal čestitke in voščila iz vseh strani. V povojni zgodovini Maribora je županski stolček prvič zasedel kandidat iz desnega pola slovenske politike. Tako ne preseneča dejstvo, da sem takoj po prevzemu županstva postal tarča posebnih kriminalističnih metod. Prvi uradni zaznamek telefonskega prisluha s strani policije nosi datum 16.1.2007. To je v času, ko še v celoti nisem prevzel dela in nalog župana. Do sedaj mi ni bilo pojasnjeno, na podlagi katerega razloga so bili ti prisluhi dovoljeni. 

Pri vsakem nadaljnjem projektu ali cilju, ki sem si ga zadal in ga prejšnji župani v preteklosti niso uspeli rešiti, kot je na primer lutkovno gledališče, zavetišče za živali, cesta Melje –  Malečnik, zaprtje odlagališča Dogoše itd., sem doživel velik odpor mariborske opozicije. Vsak projekt moje ekipe, vsaka moja gesta, vsaka moja pomoč ljudem v Mariboru, se je skušala kriminalizirati. Okrog sebe sem skušal zbrati različne ljudi, tako mlade z zagonom in elanom, kot starejše z izkušnjami in ne glede na strankarsko pripadnost. V prvem županskem mandatu sem imel v mestnem svetu tri svetnike, v tem drugem pa deset. V obeh primerih mi je uspelo sestaviti široko koalicijo na podlagi predstavljenega programa in medsebojnega dialoga ter usklajevanja. 

V obdobju 2006 do 2012 nam je v Mariboru uspelo pridobiti evropska sredstva za 49 projektov, skupaj s temi sredstvi, sredstvi občine in države se je v mestu gradilo, razvijalo in pridobivalo mednarodno prepoznavnost in ugled. Seveda sem želel še več. Maribor je pridobil nekaj sijajnih projektov, od Evropske prestolnice kulture, Univerzijade, Evropske prestolnice mladih, svetovnega mladinskega šahovskega prvenstva in še bi lahko našteval. Za nekatere projekte se je potegoval že prejšnji župan, pa mu žal ni uspelo. Meni in moji ekipi je uspelo. Res pa je, da je potem svet zdrsnil v krizo, Slovenija pa še v večjo krizo, ki na žalost še ni končana. Tako država kljub obljubam in zavezam, ki jih je sprejela, ni zmogla, včasih pa tudi ni hotela Maribora in njegovih projektov podpreti s takšno finančno in organizacijsko pomočjo, kot so v takšnih projektih za svoja mesta to storile druge države v evropski skupnosti. 

Za mesto sem vedno skrbel kot dober gospodar. Knjigovodska vrednost občine se je v času mojega mandata povečala za več kot 209 milijonov eur. Očita se mi, da sem občino prezadolžil, vendar je po vseh statističnih podatkih okrog zadolženosti Mestna občina Maribor v spodnjem delu razpredelnice mestnih občin. Kot dober gospodar sem preprečil privatizacijo Nigrada, ki bi danes pristal v stečajni masi, v Mariboru pa bi imeli dodatno 220 brezposelnih. V podjetju Farmadent so mi očitali klientelizem. Posebej želim izpostaviti, da se v družbi Farmadent po nekaj letih, sedaj pod novim vodstvom, poslovni izid ponovno obrača v pozitivno smer. Dobiček je bil namreč nenavadno nizek, tudi do petkrat manjši, kot v primerljivih podjetjih. Energetika posluje dobro, Vodovod je tudi pozitiven. Snaga je sanirala svoje poslovanje in že dosega dobiček. Mestni potniški promet smo uspešno prevzeli, seveda pa mesto čaka intenzivnejše vlaganje v vozni park mestnega potniškega prometa, kar je bilo v preteklosti zanemarjeno. Pogrebno podjetje je s svojim, tudi mednarodnim delovanjem eno najboljših v svoji dejavnosti. Mariborske lekarne so vseskozi uspešne in širijo svojo prodajno mrežo. Marifarm izboljšuje svoje poslovanje in v prihodnjem letu na podlagi že pridobljenih poslov načrtuje dobiček. Skratka, vsa naša občinska podjetja glede na gospodarsko situacijo v državi in širše poslujejo uspešno. Poleg tega postajajo ta podjetja eden največjih sponzorjev in donatorjev športnih, kulturnih in humanitarnih prireditev v mestu. Zlasti ko se v času krize, pa tudi zaradi nespametnega poslovodenja v mestu, iz sponzorstva in doniranja umikajo banke, zavarovalnice in gospodarska podjetja. 

Nimam podjetja, nisem solastnik nobene d.o.o., ne jaz, ne brat, ne moja žena in ne moj otrok. Nimam računa na Cipru ali katerikoli drugi davčni oazi. Prav tako nisem »spraznil« nobene banke, kot se je to dogajalo v Ljubljani, kjer so direktorji bank na podlagi pritiskov lokalne oblasti in zaradi kvazi nacionalnega interesa, odobrili več desetmilijonske kredite tako, da bomo sedaj v bistvu davkoplačevalci celotne Slovenije odplačevali gradnjo Stožic. Z izsledki davčnega pregleda moje žene se davčni strokovnjak mag. Ivan Simič, ki je v tem postopku zastopnik moje žene, ne strinja. Tako mag. Ivan Simič v pritožbi, ki je v teku, navaja: “Dejstvo je, da je družina Kangler imela dovolj denarnih sredstev in zaradi tega pri Tatjani Kangler ne prihaja do razlike med uporabo in izvorom sredstev, saj je sredstva imel tudi njen mož Franc Kangler, ki sta jih kot družina skupaj uporabljala.” 

V času enajstletnega poslanskega mandata nisem prejel nobene kazenske ovadbe. V času županovanja pa sem jih prejel že dvanajst. Nekatere so kar smešne – ptičja hišica. Nekatere so že zavržene. Kolikor pa vem, se jih pripravlja še nekaj. Ne vem, od kod toliko človeške hudobije in podtikanja. V nekaterih primerih sem ovaden za postopke, kjer smo posnemali dobro prakso iz občin, ki so takšne projekte že izvedle. Verjemite, če bi le za trenutek mislil, da sem v teh ovadbah dejansko storil kakšno kaznivo dejanje, bi se že davno umaknil. Tako pa sem prepričan, da so ovadbe zgolj priročno sredstvo za mojo politično odstranitev. Ko sem za mariborsko tako imenovano rdečo opozicijo, po njihovem mnenju, po čudežu bil kot prvič v zgodovini mesta izvoljen že v prvem krogu za župana, sem bil že po nekaj mesecih deležen hišne preiskave, v kateri je sodelovalo več kot sto policistov. Verjetno takšne obsežne policijske akcije ni bil deležen niti »balkanski bojevnik«. Ko počasi te ovadbe vodenijo, je bila s strani mojih nasprotnikov potrebna nova akcija. Revolt nad slabim gospodarskim stanjem v državi, neučinkovitostjo državnega aparata, sodišč, se je s pomočjo medijev, zlasti Večera, projiciral v Kanglerja, župana Maribora, kot priročno boksarsko vrečo. V to vrečo je očitno najlažje udarjati, brcati, pljuvati. Vesel bi bil, če bo z mojim odhodom Maribor rešen vseh tegob.

Čas bo, kot vedno v zgodovini, stvari postavil na svoje mesto. Maribor pa je v teh šestih letih izstopil iz sivine in povprečnosti. Kljub vsesplošni krizi smo marsikaj skupaj postorili. Vsega je preveč za šestnajst strani. Sami si boste, upam, objektivno brez demagogije in hujskaštva, ustvarili mnenje o mojem delu. 

Župan Mestne občine Maribor Franc Kangler!« 

117 KRIMINALISTOV, POLICISTOV NAD FRANCA KANGLERJA, CELO NOTRANJA MINISTRICA KATARINA KRESAL JE VEDRILA V BLIŽINI

Pa se sprehodimo skozi večino projektov, ki so nastali v času županovanja Franca Kanglerja:

Pričujočih več kot petdeset projektov in dogodkov, ki so se zgodili v času županovanja Franca Kanglerja, zgovorno kaže na to, da Kangler ni lenuharil in opravljal poslanstva župana zgolj zato, da mu v bonitetah in moči poteče mandat. Navedeno dokazuje, da je v svoje poslanstvo vložil celo svojo osebnost in verjetno družino marsikdaj prikrajšal za moža in očeta. Težko si je predstavljati, koliko dela, truda in časa celotne njegove ekipe je vloženega v vse te projekte in dogodke, ki so se odvijali vsem nam pred očmi. Nikdar se nismo vprašali, kdo stoji za tem in kaj vse je vloženo, da so ti projekti nastali. Nasprotno temu pa so se pojavile struje, ki so projekte poskušale minirati in diskreditirati.

– SE NADALJUJE – 

P. S.: knjiga ŽUPANOV BOJ ni več v prosti prodaji, kontakt za naročilo ali nakup: zoran.saric@triera.net   

“KAZENSKE OVADBE ZOPER NJEGA SO PRIČELE SISTEMATIČNO PADATI”

Naslovna FOTO: nogometni stadion Ljudski vrt v Mariboru, ki ga je prenovil župan Franc Kangler; vir: https://old.delo.si/novice/slovenija/tribuno-stadiona-ljudski-vrt-bi-lahko-obnovil-zasebnik.html, avtor neznan.