– iz upora in protesta zoper sodni kriminal in sodno korupcijo v Sloveniji – M​. V.

Več

    FRANC KANGLER ZMAGAL V VOJNI: V VSEH 25 “KAZENSKIH” FARSAH, ZREŽIRANIH S STRANI ORGANOV PREGONA

    Zoran Šarič, kriminalist v pokoju
    Zoran Šarič, kriminalist v pokoju
    Sem Zoran Šarič, rojen Mariborčan, domoljub, junija leta 1991 sem aktivno sodeloval v osamosvojitveni vojni kot delavec organov za notranje zadeve, od meseca decembra 2020 upokojen, do takrat pa 32 let redno zaposlen v policiji, 25 let na delovnim mestih kriminalistične policije kot kriminalist, zadnjih 7 let pa pomočnik vodje izmene v Operativno komunikacijskem centru Policijske uprave Maribor. Predvsem v zadnjem desetletju sem pri svojem delu pričel zaznavati veliko nepravilnosti in nezakonitosti v samih vrstah organov preiskovanja in pregona, kar sem kljub veliki izpostavljenosti predstavil v knjigi Županov boj o Francu Kanglerju. Danes nadaljujem s tovrstno tematiko, v pripravi je druga knjiga Boj še ni končan. Aprila 2020 sem bil celo deležen njihovega maščevanja zaradi mojih nazorov in aktivnosti v obliki predkazenskega pregona in hišne preiskave, vendar jim ni uspelo, dosegli so le svoj debakel, še enkrat več dokazali svojo zahrbtnost in nesposobnost. Ker skoraj do potankosti poznam delovanje in zakulisje teh organov, hkrati pa imam dober vpogled tudi v sedanje vroče politično dogajanje, smatram, da bodo moje kolumne prikazale neko realno stanje in predvsem resnico, kar je danes v množici medijskih manipulacij in sprevračanja dejanskega stanja nujno potrebno.

     

    Marec 2021, polnih devet let in dva meseca, odkar je 31. 12. 2012 Franc Kangler nepreklicno odstopil s položaja župana mesta Maribor. Splet neverjetnih dogodkov in okoliščin ga je prisilil v to. Da, neverjetnih dogodkov in dogajanj, ki jih je danes težko opisati in pojasniti z besedami. Ves gnev, srd in gnojnica ljudstva, organov preiskovanja in pregona, drugih državnih institucij, medijev so se zlili nanj zaradi njegovih domnevno kriminalnih dejanj in kot izgovor, radarjev.

     

    Danes, natanko devet let in dva meseca po navedenih dogodkih, je vesoljni Sloveniji znano in jasno, da je Franc Kangler zmagal v tej vojni proti njemu, od petindvajset kazenskih procesov, ki so mu jih zrežirali in servirali razni organi pravice, je zmagal v vseh petindvajsetih. Verjetno marsikomu spomin seže ta leta nazaj, ko so ga mediji in organi pregona pribijali na križ kot največjega zločinca, policijska akcija dne 4. 5. 2011 je v Maribor zaradi njega pripeljala 117 kriminalistov in policistov, celo policijski helikopter je v operaciji sodeloval.

    Po vsem navedenem pa je danes Franc Kangler nedolžen, rehabilitiran, od petindvajsetih kazenskih primerov v niti enem ni obsojen. V več kot polovici primerov so zadeve zavržene že na tožilstvih, kar pomeni, da so že tožilci v predkazenskem postopku ugotovili, da ne gre za očitana kazniva dejanja in da ni dokazov, da bi jih storil, kljub temu, da so uporabljeni popolnoma vsi izsledki, ki jih je policija zbrala. Nekaj obtožnic je prišlo do sojenja, pa so tudi tam zadeve padle, brez dokazov. Ker se v javnosti še danes špekulira, da je Kangler na sodiščih uspel le zavoljo izločanja dokazov, moram posebej poudariti, da v dvaindvajsetih primerih temu ni tako, le v zadnjih treh procesih mu je uspelo dokazati, da so bili izsledki iz hišnih preiskav in prisluhov pridobljeni nezakonito, kar je sodišče seveda upoštevalo. Pa tudi v teh treh primerih bi sodbe padle, četudi bi izločene izsledke uporabili, saj gre za isti modus operandi kot v padlih zadevah. Bistvo je le, da se je zadeve čimprej zaključilo in da se ni po nepotrebnem, neupravičeno obremenjevalo sodstva, proračuna in seveda osumljenega Kanglerja.

    - Advertisement -

     

    V juniju 2018 je izšla knjiga Županov boj, ki sem jo spisal na podlagi pridobljenih spoznanj iz pričevanj in uradne dokumentacije, podrobno pa opisuje Kanglerjevo življenjsko pot od policista do župana mesta Maribor ter celoten kazenski proces zoper njega. Knjiga je ob izdaji dvignila veliko prahu v vrstah organov pregona in politike, požela pa odkrite simpatije velike množice bralcev, od katerih je marsikdo šele ob prebiranju vrstic spoznal resnico o Francu Kanglerju.  

    Kljub temu, da je bila knjiga v času izdaje odlično prodajana, med ostalim so jo pokupile vse večje in tudi manjše slovenske knjižnice, sem se odločil, da jo v celoti predstavim tudi v spletnem mediju https://mojcavocko.si/, v DOSJEJU, kajti želim, da jo prebere čim več ljudi, da ljudje spoznajo resnico o dogajanjih, ki so leta 2012 polnila naslovnice vseh slovenskih medijev, ko smo bili zelo blizu državljanske vojne. Knjiga bo predstavljena tedensko v nadaljevanjih, kajti preobsežna je, da bi jo bilo smiselno objaviti naenkrat.

    Želim vam prijetno in poučno branje.

     

     

    Zoran Šarič

    ŽUPANOV BOJ

     

     

    Franc Kangler – zakulisje osebne in politične apokalipse

    Maribor, 2018

     

    VSEBINA

    1. Uvod___________________________________________
    2. Od kriminalista do poslanca Državnega zbora RS________
    3. Franc Kangler, župan mesta Maribor__________________
    4. Začetek konca župana Franca Kanglerja_______________
    5. Mariborske vstaje in Facebook skupina – Franc Kangler naj

    odstopi kot župan Maribora__________________________

    1. Obdobje po mariborskih vstajah ______________________
    2. Projekti župana Franca Kanglerja_____________________
    3. Kazenski pregon zoper Franca Kanglerja_______________
    4. Prisluhi in hišna preiskava___________________________
    5. Odbor 2015 – triindvajset kršitev človekovih pravic in

    temeljnih svoboščin Franca Kanglerja__________________

    1. Diplomsko delo novinarke Večera Nine Ambrož – politični

    pritiski na lokalni medijski sceni, primer omrežja Franca

    Kanglerja________________________________________

    1. Kazenski proces Alma Mater Europaea ________________
    2. Mariborski radarji – sodni proces______________________
    3. Vrnitev Franca Kanglerja____________________________
    4. Sklepne misli avtorja _______________________________
    5. Spremne besede Franca Kanglerja____________________

     

    ZAHVALA IN POJASNILO!

    »V prvi vrsti se želim srčno in iskreno zahvaliti soprogi Biserki in sinu Mitji, ki sta mi ves čas zbiranja gradiva, načrtovanja vsebine in pisanja knjige, stala ob strani, me podpirala in vzpodbujala, kljub zavedanju, da bo objava tega dela morebiti prinesla negativen odziv s strani tistih, ki so neposredno vpleteni vanjo in njihovimi enako mislečimi, predvsem zaradi pereče tematike, ki danes še posebej razdvaja slovenski narod. Nič koliko dobronamernih nasvetov sem prejel, naj knjige ne objavim ali pa šele takrat, ko grem v pokoj. Prav v tem sta me soproga in sin podpirala, da morajo resnica  in pravica v primeru Franca Kanglerja doseči Slovence, ne glede na morebitne posledice in mi bosta neomajno stala ob strani.

    Seveda gre posebna zahvala samemu protagonistu te knjige Francu Kanglerju, brez katerega zgodbe ne bi bilo. Ob vseh mojih ugotovitvah in zaznavah v teh preteklih letih, ko se odvija celotna zgodba, mi je Franc Kangler s svojimi pričevanji in dokazno dokumentacijo odprl oči ter razsvetlil velik del ozadja njegove apokalipse. Še danes pa ne vem natančno, zakaj sem ves ta čas hranil, oziroma arhiviral marsikateri zapisek, dokument, zapisano ugotovitev o preteklih dogodkih, povezanimi s Francem Kanglerjem, ki so mi veliko pripomogli pri nastajanju knjige. Celotno dogajanje je bilo nesporno tako revolucionarno in zgodovinsko in sem očitno slutil, da jih bom nekoč potreboval.

    Posebej pa želim poudariti dejstvo, da celotna vsebina knjige temelji izključno na mojem osebnem, lastnem prepričanju, ugotovitvah, spoznanjih, sklepanjih, dokazih in niti v enem segmentu ne odraža stališč organov za notranje zadeve, katerih uslužbenec sem. V nobenem delu knjige ne razkrivam kakršnihkoli poklicnih skrivnosti, uradne tajnosti ali informacij, ki bi bile v nasprotju s pravili policije, kazensko pravno zakonodajo ali pa uporabljam uradno dokumentacijo, ki bi bila pridobljena znotraj organov za notranje zadeve. Vse navedbe, ki so kritične do dela organov odkrivanja in pregona ali do njihovih posameznikov, so izključno moje osebno stališče, podprte z dokazi in ugotovljenimi dejstvi ter nikakor ne predstavljajo stališča delavca policije. Objavljeni uradni dokumenti organov pregona so last Franca Kanglerja, ki soglaša z objavo in jo dovoljuje.«

    Ata in mama – hvala vama za vso vajino dobroto in ljubezen.

    Avtor

     

    1. UVOD

    Franc Kangler – policist, kriminalist, občinski tajnik, poslanec državnega zbora, župan mesta Maribor, drugega največjega mesta v Sloveniji, kratek čas tudi državni svetnik in kmetovalec. V prvi vrsti pa oseba, kateri se je koncem leta 2012 zgodilo nepredstavljivo za slovenske razmere. Nekaj, kar se ni zgodilo še nikomur v vsej zgodovini naše samostojne države. Je edini državljan in politik, zoper katerega so vstale velike množice njegovih meščanov in državljanov celotne Slovenije. Zaradi spleta različnih okoliščin je postal koncem leta 2012 najbolj osovražen človek in politik v državi, več desettisočglave množice vstajnikov so na ulicah množično pozivale Franca Kanglerja k linču, nekateri radikalni protestniki so javno zažigali fotografije z njegovim likom in lutke, ki so ga simbolizirale. Uničevali so lastnino, infrastrukturo, na udaru je bil predvsem objekt Mestne občine Maribor, goreče bakle so letele skozi razbita okna v pisarne, napadeni so bili policisti, pripadniki posebne enote policije, ki so imeli primarno nalogo zaščititi varnost ljudi in premoženja. Kilogramske granitne kocke so letele proti policistom, marsikatera je zadela svoj cilj. UKC Maribor je bil v tistem času prepoln v vstajah poškodovanih občanov in policistov in samo sreči se je moč zahvaliti, da ni prišlo do smrtnih žrtev. Mariborske vstaje so povzročile nove vstaje po celotni Sloveniji, ki pa na srečo niso bile tako intenzivne in se je opisano kaotično stanje v naslednjih mesecih polagoma umirilo.

     

    Kaj je Franc Kangler kot župan mesta Maribor naredil, da ga je doletela takšna usoda? Kogarkoli vprašaš, vsak odgovori, da so ga odnesli mariborski radarji. Sistem radarske meritve hitrosti po celotnem območju Maribora, ki so ga uvedli takratni oblastniki in stroka Maribora, bi naj bil tisti prvi inicial, da je ljudem prekipelo in so odšli na ulice. Ko so v javnost prišle novice, da bodo v Mariboru na več različnih in neprimernih lokacijah postavljeni radarji, je med ljudmi počasi pričelo vreti. Pojava tistih znamenitih, kovinskih pošasti ob cestah, prve meritve hitrosti in podatki, koliko kršiteljev je bilo dnevno zabeleženih v mestnem redarstvu, pa je izbilo sodu dno. Nadalje so prišle v javnost informacije, da je pogodba o radarskem sistemu med Mestno občino Maribor (MOM) in podjetjem Iskra sestavljena v veliko škodo mesta Maribor, saj bi naj investicija postavitve sistema iz cca. pet milijonov eur narasla na ogromnih več kot trideset milijonov eur, hkrati pa bi naj podjetje Iskra od izterjanih kazni dobilo kar dvaindevetdeset odstotkov, MOM pa samo osem.

     

    Franc Kangler je bil v tistem času precej pogosta tarča organov pregona, kateri so do takrat zoper njega spisali več kot 10 kazenskih ovadb za različna kazniva dejanja, povezana z njegovim delovanjem župana mesta Maribor. Znamenita in po celotni državi udarna je bila policijska akcija dne 4.5.2011, ko je na njegovo posestvo v Zimici v zgodnjih jutranjih urah vstopila množica policistov in kriminalistov, ki so tekom tega dne, pri njem in pri drugih osumljencih, na različnih naslovih opravili več hišnih preiskav. V akciji bi naj sodelovalo 116 policistov in kriminalistov iz celotne Slovenije, postopke je varoval in nadziral celo policijski helikopter.

     

    Že prej, posebej pa od te akcije naprej, so mediji konstantno in intenzivno spreminjali Franca Kanglerja iz župana drugega največjega mesta v Sloveniji, v kriminalca, ki je s svojo kriminalno združbo, oziroma tako imenovano »Hobotnico« ugrabil Maribor, Mariborčanom in mestu pa naredil ogromno škodo. V diskreditaciji je močno prednjačil dnevnik Večer s skupino novinarjev, ki so izrabili vsako priložnost, da so o svojem županu napisali kaj negativnega. Tudi mestni Radio City s svojo ekipo humoristov se je loteval Kanglerja, včasih na najbolj nizkoten način. Niso ga diskreditirali samo kot župana, temveč tudi osebno, posmehujoč se mu zaradi njegovih »Kanglerizmov« in porekla iz Dupleka.

    Dodatno pa je vse skupaj izkoristila skupina anonimnežev, ki je na internetu, na družbenem omrežju Facebok, ustanovila skupino »Franc Kangler naj odstopi kot župan Maribora« (FKNO) in ljudi javno, odkrito pozivala k uporu in vstajam zoper njega ter njegovo ekipo. V kratkem času so s svojim delovanjem in pozivanjem k nepokorščini, zbrali več kot 40.000 članov in pandorina skrinjica se je pričela počasi odpirati. V skupini so se pojavile nekatere znane javne, družbene in politične osebnosti, ki so še dodatno podžigale ljudi k vstajam. Prav delovanje skupine FKNO je imelo odločilno vlogo pri kasnejših dogodkih in skoraj državljanski vojni. Ljudje so bili dokončno prepričani v to, kar so jim posredovale določene interesne sfere in prepričanega več ne moreš prepričati v nasprotno.

     

    Ampak, ali je temu res tako? Ali je Franc Kangler res kriv vseh teh kaznivih dejanj, ki so mu očitana v kazenskih ovadbah? Ali je res samo »neuki, nepismeni dupleški kmet«, ki se je hotel iti mariborskega šerifa? Ali je kriv za postavitev radarjev, škodljivo pogodbo z Iskro ter izključnim namenom pobiranja denarja od kazni svojih meščanov? Ali se je res tako okoristil s protipravno pridobljenim premoženjem, da mu ga organi pregona želijo odvzeti?

     

    Odgovori na ta vprašanja so razlog, zakaj sem se odločil napisati to knjigo. Smatram, da poznam velik del odgovorov, ki bodo celotno situacijo in dosedanja »dejstva« postavili na glavo. Težko je biti tiho in spremljati pogrom nekoga, ki ga osebno poznam skoraj 30 let. Ne želim biti pristranski zaradi tega poznanstva in Franca Kanglerja zagovarjati samo zato, ker se poznava ali ker bi mi on to naročil. Želim izključno prikazati njegovo drugačno plat, ki jo jaz osebno poznam in je nesporno resnična, brez olepševanja. Želim tudi spoznanja, ki so jih nekateri o Francu Kanglerju zlonamerno vcepili ljudem v podzavest, prikazati v takšni obliki, kot jih sam poznam in so zame resnična. Vem, da tistih, ki bi naj imeli interes diskreditirati ali uničiti Kanglerja, ne bom prepričal, oziroma si tega niti ne bodo dovolili, saj bi s tem priznali svoj poraz. Zavedam pa se, da je med vsemi tistimi, ki so bili na vstajah, ki so mahali s transparenti zoper njega, tudi med tistimi, ki so zažigali njegove fotografije in lutke in pa med vsemi tistimi, ki so samo posredno spremljali dogajanja, vsaj devetdeset odstotkov takšnih, ki jih je kazenska in medijska gonja prepričala, da je Franc Kangler kriminalec, da ni primeren za župana Maribora ter da mora izstopiti iz vseh političnih funkcij. Ta odstotek ljudi ga osebno sploh ne pozna, kar pomeni, da so bili od nekoga zmanipulirani. Več deset tisoč ljudi na ulicah mesta Maribor je koncem leta 2012 vzklikalo »gotof je«, pa se niso vprašali, ali imajo prav, še posebej tisti, ki so se na vstaje pripeljali iz vseh krajev Slovenije. Teh pa je bilo zelo veliko.

    Danes, skoraj šest let po opisanih dogodkih in mini revoluciji, so stvari veliko bolj jasne, odpirajo se nova spoznanja, tehtnica se počasi, ampak zanesljivo nagiba v pravo smer in to je smer, ki jo sam vidim, da bi morala biti spregledana že veliko prej.

     

    Kazenske ovadbe zoper Franca Kanglerja pravnomočno padajo kot domine, od več kot dvajset podanih ovadb, so do tega trenutka padle skoraj vse, glede na »modus« in ugotovitve sodišč, pa bodo očitno padle še vse preostale. Odločujoče pri vsem tem je, da v primeru kazenskih ovadb zoper Franca Kanglerja ne gre za njegovo izigravanje sodišč, igranje na zastaranje, izmikanje obravnavam, temveč sodišča sama ugotavljajo, da v danih primerih sploh ne gre za kazniva dejanja. Hkrati pa je ugotovljeno, da je skozi celoten postopek storjeno veliko procesnih napak, kar meče zelo slabo luč na vse organe odkrivanja in pregona, ki so postopke peljali skozi predkazensko sodni proces. Nesprejemljivo je namreč, da v večih primerih sploh ni prišlo do obtožnice, temveč so zadeve zaključene že na tožilstvih, ker niso našli znakov kaznivih dejanj. Med njimi je tudi kazenska ovadba »tako opevanih radarjev«. A se je po vsem skupaj za vprašati, zakaj je prišlo tako daleč in kdo je dejansko imel največji interes? Kanglerju se v sodnih procesih dokazuje, da ni kriv dejanj, ki so se mu očitala, a prav zaradi tega sta bila Maribor in Slovenija koncem leta 2012 na meji državljanskega upora in morebiti celo vojne!

    A se mediji, organi pregona, intelektualci Maribora in Facebook skupina FKNO sploh zavedajo, kaj so povzročili? Žal se zgodovine ne da spremeniti, lahko pa prihodnost popravi krivico. Vendar kako? Se bo kdo od vpletenih opravičil Francu Kanglerju, njegovi soprogi Tatjani, hčerki Maši ter vsem njegovim, ki so bili posredno ali neposredno vpleteni v njegovo kalvarijo? Ali bo kdaj dobil dostojno odškodnino za preživele dogodke, kakršnih dosedaj ni doživel nihče v zgodovini Slovenije? Močno dvomim, saj bivamo v državi, v kateri skoraj več ni moralnih vrednot, pravne norme veljajo izključno za elito, dvojni kriteriji so več kot očitni, opravičilo pa bi pomenilo tudi poraz v tem, kar so počeli vsa leta, pa jim ni uspelo.

     

    Franc Kangler danes, v letih 2017 in 2018, še vedno bije bitko s sodnimi mlini, organi pregona mu preiskujejo domnevno protipravno pridobljeno premoženje. Kljub skoraj vsem padlim zadevam, vsem milijardam v davčnih oazah, opranem denarju, tajkunih, elitah, kriminalcih, katerih protipravno premoženje bode v oči, da te lahko zaslepi, sodstvo zahteva od Kanglerja pojasnila, kje je dobil npr. 500 eur, ki jih je določenega dne nakazal hčerki Maši, kje je dobil denar za 37 let star traktor. Tajkun Darko Horvat je dolžan cca. 100 milijonov eur slovenskim bankam, jih ne vrne, v Švici pa obnavlja vilo, vredno 37 mil. eur in ga nihče ne vpraša, kdaj bo vrnil dolgovani denar (vir: https://www.dnevnik.si/1042618474). Francu Kanglerju pa se sodstvo in mediji posmehujejo, ko jim predoča, da je že dolga leta kmetovalec, ki v večjih količinah goji razne vrtnine in živali ter kot kmetovalec s statusom vse to prodaja. Hkrati pa njemu in njegovim pričam na sodišču prepovedo govorjenje v štajerskem narečju, saj bo imela strojepiska težave pri prevajanju iz stenograma. Mislim, da ob tem ni kaj dodati.

     

    Franc Kangler je eden od ustanoviteljev politične stranke Nova ljudska stranka Slovenije (NLS), katero so ustanovili 12.5.2016 na ustanovnem kongresu v hotelu City v Mariboru. V njej ima Kangler funkcijo predsednika programskega sveta. Vse to nakazuje, da ima še vedno politične ambicije, po raznih javnomnenjskih raziskavah pa ga podpira vedno več ljudi, saj nekateri že ugotavljajo, da gre v njegovem primeru za zrežiran politični in osebni interes in ne za nesposobnega »Duplčana«. Tudi leto 2014 je dokaz temu, saj je komaj dve leti po »mariborskih vstajah«, ponovno kandidiral za župana Maribora in celo prišel v drugi krog, skupaj z aktualnim županom Andrejem Fištravcem. Tam je le temu sicer moral priznati poraz, kajti rane izpred dveh let so bile še preveč sveže, ampak ne glede na kalvarijo, ki jo je doživel leta 2012, je bila podpora njegovi kandidaturi 2014 precej velika.

     

    Franc Kangler je takšen, kot ga poznam sam in po vseh izkušnjah, katerih je bil deležen skozi pretekla leta, lahko le velika pridobitev za slovensko politiko, čeprav gre za star politični obraz. Prepričan sem, da napak ne bo več počel in da se je veliko naučil iz preteklih dogodkov. V prvi vrsti zaupati pravim, dobrim, strokovnim ljudem, ki bodo vse zastavljene naloge opravili skrajno profesionalno, z največjo mero integritete. Še posebej bo to pomembno, če se bo v politiki prebil tja, kjer ima cilje. Naša država ne potrebuje slabičev, neodločnežev, temveč ljudi, ki znajo v pravem trenutku stopiti tako na plin, kot na zavoro. In takšen je Franc Kangler, če bo dobil priložnost. Vedno se je znal poistovetiti z vsemi, kljub visokim funkcijam, ki jih je opravljal. Sam prizna, da je pomagal ogromno ljudem, znal pa je tudi udariti po mizi, ko je bilo potrebno. Kot pove, zaposleni na Mestni občini Maribor v času njegovega županovanja niso upali v mesto po osebnih nakupih v rednem delovnem času, tako kot bi naj to počeli danes.

     

    Franca Kanglerja poznam že polnih 27 let, spoznala sva se leta 1990 v policijskih vrstah, posredno in neposredno sem bil vpleten v dogajanja v povezavi z njim skozi njegovo poslansko kariero, v času njegovega županovanja v Mariboru, še posebej intenzivno in neposredno pa v času, ko je doživljal svojo kalvarijo od leta 2011, pa vse do danes. Skozi vsa ta leta sem z njim doživel marsikatero prigodo, veliko njih bom podrobno opisal, saj ga vsaka prikazuje v različnih lučeh, vse pa izkazujejo nekaj – Franc Kangler je osebnost, ki si zasluži pozornost, je človek, kateremu je usoda namenila nekaj več, kajti gre za borca, ki bo naredil vse za cilje, ki si jih je zastavil, vse v obsegu zmogljivega in poštenega. Etiketa kriminalec, s katero je označen v zadnjih letih, mu ne pristaja, to ni on, nikdar ni bil, lahko ga imenujemo samo poštenjak, dobrosrčnež, garač, politik, ki ima svoje napredne ideje in načrte, kako jih udejaniti. Prav moje izkušnje z njim skozi policijsko kariero nesporno kažejo na to, da on ne more biti kriminalec in tisti, ki so mu pripeli to oznako, so naredili veliko napako, ne zavedajoč se, koga so se lotili. Vse poti danes vodijo k temu, da bo ta etiketa kmalu popolnoma odstranjena.

     

    Večkrat mi je omenil, da je v svoji karieri pomagal ogromno ljudem, na tak ali drugačen način. Na njegovi poti pa so se našli tudi takšni, ki so ga hoteli izkoristiti in so za svoje napačne interese pričakovali uslugo, vendar je niso bili deležni. Tudi njegovi bivši politični kolegi so med takšnimi, ki pa so z novo župansko garnituro v Mariboru doživeli svoje trenutke zmage. In prav takšne osebe so med ostalim pripomogle h Kanglerjevi kalvariji.

    Pogosto sem prisluhnil ljudem, ki ga sploh niso poznali, pa so vedeli o njem povedati prav pretresljive zgodbe, o njegovem premoženjskem stanju, njegovem značaju, agresivnosti, diktaturi, neobvladljivem obnašanju, neprimernem odnosu do ljudi, sodelavcev. Slišati je bilo, da ima bajno bogastvo, od kompleksa apartmajev na hrvaškem primorju, do avtodoma, jahte, veliko nepremičnin v Sloveniji, govorilo se je, kako se je kot župan avtoritativno in agresivno obnašal do svojih podrejenih na občini, da so se ga bali, ker je velikokrat kričal na njih in jih celo z brco v zadnjico napodil iz pisarne ter podobne zgodbe.

     

    Spomnim se, da mi je pred leti moj sodelavec na krim. tehniki v kriminalistični policiji precej očitajoče navrgel podatke o Kanglerjevem enormnem premoženjskem stanju, kar je bilo za sodelavca dejstvo, da je temu tako. Pa sem ga vprašal ali ima o tem kak dokaz, ali mu je kdo vse to povedal iz prve roke? Odgovor je seveda bil negativen, v smislu, če se javno govori, potem bo že tako. Ob prvi priložnosti sem Kanglerja vprašal, ali res ima avtodom, jahto na morju, ali naganja iz svoje županske pisarne sodelavce z brco v zadnjico? Povedal mi je, da v avtodomu še nikdar ni bil, kaj šele, da bi si ga lastil, barko ima na Hrvaškem v solastništvu s še štirimi prijatelji, stara je več kot trideset let, apartmaji na morju so velika laž, tudi brcanje podrejenih je le natolcevanje in zlobni nameni nekoga. Resnica je edino to, da je včasih nad kom povzdignil glas, ker ni prenesel, da nekdo ne dela tega, kar bi moral in za kar je bil plačan. Povedal mi je tudi, da v času njegovega županovanja ni bilo videti uslužbencev Mestne občine Maribor, ki bi med delovnim časom hodili po mestu z nakupovalnimi vrečkami ali odhajali domov sprehajati pse, tako kot bi naj to počeli danes pod županovanjem njegovega naslednika Andreja Fištravca. Imel je vzpostavljen red in disciplino, kot se to spodobi v takšni ustanovi. Vendar vse to nekomu očitno ni odgovarjalo in so pričeli podtalno gonjo proti njemu.

     

    Precej podobnih zgodb bi lahko še opisal, vendar naj bo to za uvod dovolj, saj bom v nadaljevanju razgalil še veliko dejstev in okoliščin, ki osebnost in delovanje Franca Kanglerja postavijo v povsem drugo luč in razblinijo marsikatere stereotipe, ki so se v ljudeh zakoreninili skozi vsa ta leta, vse na podlagi nepreverjenih govoric in delovanja struktur, ki so ga hotele popolnoma diskreditirati in uničiti. Vendar je bil to, kot vse kaže, račun brez krčmarja. Prav skozi vzroke, zakaj so ga nameravali uničiti in zoper njega ustvarili takšno gonjo, se bomo skozi te vrstice prebili.

     

    Še enkrat poudarjam, da bom poskušal biti pri pisanju kar se da objektiven, nepristranski, temelječ na golih dejstvih in dogodkih, ki so se dejansko zgodili in sem jim bil sam priča, saj bom lahko le na ta način Kanglerja osvobodil laži in manipulacij, ki jih je deležen. Vem, da bo kljub temu prepričane težko prepričati v drugi prav. Vsi njegovi nasprotniki, ki so mu zakuhali gonjo, bodo verjetno naredili vse, da spodbijejo moje navedbe, česar pa se ne bojim, ker je vse, kar je napisano, absolutna resnica, podprta z dokazi. Žal pa živimo v časih, ko človeških, moralnih, osebnostnih, družbenih vrednot skorajda ni več, nekateri tudi resnico težko priznavajo ali sprejemajo.

     

    V trenutku pisanja teh vrstic sem že skoraj 30 let zaposlen v organih pregona, na Policijski upravi Maribor, petindvajset let sem bil kriminalist, sedaj štiri leta delam v Operativno komunikacijskem centru in skozi vsa ta leta sem videl ter doživel marsikaj, kar ljudje, ki tega poklica ne poznajo, nikdar ne bodo doživeli. Poklic, ki bi moral biti svet, zakonit, vzoren in vzgojen za vse nas zaposlene, mi je v zadnjih letih, predvsem v času Kanglerjeve agonije pokazal, da temu žal ni povsem tako, da so v njem še drugi, čudni in nesprejemljivi interesi ter osebe, ki tukaj nikakor ne bi smele biti.

     

    Pred kratkim mi je moj prvi mentor v policiji Dušan Mohorko podaril njegovo avtobiografsko knjigo, z naslovom »Kriminalist in odvetnik«, v njej pa je opisal svojo policijsko in odvetniško kariero, ki sta bili zelo burni in turbulentni. Ponazoril je svojo pot od policista do direktorja slovenske kriminalistične policije ter odvetniško pot po zaključeni karieri v policiji. Iz vsebine knjige sem razbral, da je v marsikaterem poglavju poskušal prikazati stvari, ki so se mu dogajale, pa se ne bi smele, še posebej, ko so mu kot odvetniku ponudili deset milijonov eurov, da kot član nadzornega sveta Merkatorja glasuje proti odstavitvi direktorja Zorana Jankoviča. Odlična knjiga, pogrešal sem le tisti pravi konec, ko razgališ nepravilnosti, ki jih poznaš. Razumem, da jih ni upal razkriti, saj so interesne sfere preveč močne in nevarne, da bi se javno izpostavljal. Je pa s svojo knjigo jasno nakazal, da je v naši državi in družbi nekaj hudo narobe in da v ozadju delujejo, kot jih vedno bolj imenujejo »mafijske interesne skupnosti«. Že to je nekaj.

     

    Sam sem vzgojen v zdravem okolju, s prepričanjem, da so poštenje, pravica in resnica tisto, kar mora biti vodilo vsakega, policija pa mi je v tistem zgodnjem obdobju in kasneje dala trdnost, odločnost, strokovnost, še dodatno poštenje, integriteto, samodisciplino. Stanje, v kakršno smo zapadli danes, pa je neprimerljivo s tistim, za kar sem vzgojen in za kar se borim. Zgodil se je celo dogodek, ko mi je institucija, v kateri sem pustil skoraj trideset let življenja, v strahu pred morebitnim razkritjem nepravilnosti in nestrokovnosti, lagala v oči, kljub nespornim dokazom. Ker gre za službeno zadevo, strogo zaupne narave, tega ne bom razgalil, mogoče kdaj ob kakšni drugi priložnosti, je pa zame in za vse tiste, ki smo bili pri dogodku neposredno udeleženi dokaz, da živimo v nekem čudnem, nelogičnem času, kjer resnica in zdrava kmečka pamet nimata več svoje veljave, temveč prevladujejo predvsem neki drugi, osebni, velikokrat pokvarjeni in nevarni, po nekaterih dogodkih, celo sprevrženi interesi.

     

    Dalj časa me je mučilo vprašanje, kje sploh začeti zgodbo o Francu Kanglerju? Ali naj začnem s kazenskimi ovadbami zoper njega, hišnimi preiskavami, vstajami, z njegovo policijsko kariero? Potem pa se je ob najinem srečanju junija 2017 zgodil dogodek, ki se mi je globoko vtisnil v spomin in takoj sem si dejal, da bo ta dogodek začetek te zgodbe, zgodbe o človeku, ki je tako ali drugače že danes del slovenske zgodovine. Predvidevam pa, da bo njegova prihodnost veliko bolj svetla, kot je bila polpretekla zgodovina.

     

    Dne 24.6.2017 me je v večernem času poklical Franc Kangler in dogovorila sva se, da se dobiva na kavi v idiličnem lokalu v Mariboru na Pobrežju, kjer se v zadnjem letu kar pogosto sestajava. Na dogovorjeno lokacijo sem prišel pred njim, ker sem doma zelo blizu tega lokala in sedel za mizo na vrtu, tik ob živi meji, ki meji na parkirišče. Nekaj minut kasneje sem opazil, da se je Kangler pripeljal s svojim poltovornim, srebrnim terencem, parkiral na parkirišču lokala, v moji neposredni bližini. Pogled nanj je zastirala le živa meja iz cipres. Videl sem, da je izstopil iz vozila in takrat sem na cesti blizu njega videl meni znanega moškega ter majhno deklico, ki je bila njegova hčerka, po moji oceni stara okoli šest ali sedem let. Očitno so se s Kanglerjem poznali, saj je deklica veselo pritekla k njemu, pa tudi Franci je bil zelo vesel njene družbe. Kmalu za tem sem ga zagledal izza žive meje, kako skupaj z deklico, ki jo je držal za roko, hodita proti moji mizi. Prisedla sta, deklico si je posadil na kolena, pozdravila sva se in Franci je dejal, da je to njegova mala prijateljica. Po dekličinem odzivu sem videl, da iskreno uživa v njegovi družbi. Njena oče in mama sta sedela nekaj vstran od naše mize in njuni pogledi so nakazovali, da sta tudi onadva vesela Kanglerjevega odziva in odnosa. Franci je deklico spraševal, kaj bo pila, pa nekako ni bila odločna, če bi pijačo sprejela ali ne, ko pa jo je vprašal, če bi imela sladoled, pa se ji je v očeh, brez njenega odgovora videlo, da jo ta ponudba bolj zanima. Vstala sta in Kangler jo je držeč za roko odpeljal v bližnjo slaščičarno Romansa. Čez čas sta se vrnila s sladoledom v dekličini roki. Vsa nasmejana je ostala pri mizi s starši, Kangler pa se mi je pridružil in nadaljevala sva z najinimi  temami, je pa s tem dejanjem še enkrat dokazal, kakšen človek je. Da, tudi to je Franc Kangler.

    Takšnega poznam, takšnega želim predstaviti vsem, predvsem dvomljivcem in njegovim nasprotnikom, ki v bistvu niso nasprotniki, temveč le ljudje, ki so bili zmanipulirani in zavedeni zaradi višjih ciljev in interesov nekoga ali nekaterih. Kangler je bil vedno brez dlake na jeziku, udaril je po mizi, ko je bilo potrebno, brezkompromisno se je že kot poslanec in kasneje kot župan boril in izpostavljal za dobrobit ljudi ter njihovih potreb. Boril se je za svojo regijo Štajersko in mesto Maribor, ni ga bilo strah javno izjaviti, da bo postavil zid na Trojanah, če bo potrebno. Verjetno si je tudi s to svojo odprtostjo, neposrednostjo nakopal jezo in maščevalne nagibe tistih, ki so ga kasneje spodnesli.

     

    Pa začnimo obljubljeno popotovanje skozi zakulisje osebnosti Franca Kanglerja in dogodke, povezane z njim, ki so razburkali celotno slovensko javnost. Še danes nikakor ne morem dojeti, kaj se je zgodilo temu človeku in kako lahko nekateri z manipulacijo, zavajanjem in zlonamernimi interesi uničijo neko osebo ter povzročijo takšno stanje v državi. To je tudi vprašanje, na katero »bo moral« nekdo nekoč podati odgovor. V Mariboru in posledično kasneje v vseh večjih slovenskih mestih, je bilo na ulicah več desettisoč ljudi, predvsem v Mariboru je prišlo do množičnega prelivanja krvi in poškodovanja tuje lastnine. Ogrožena so bila življenja policistov, vstajnikov, nedolžnih občanov. Samo sreči se je moč zahvaliti, da ni prišlo do smrtnih žrtev. In po vsem tem organi pregona in ostale pristojne institucije ne vidijo razloga, da se zadevi pride do dna, kljub temu, da imajo glavne organizatorje, pobudnike in krivce na dlani? Danes je vsekakor težko preiskovati tiste, ki so s podajanjem neuspešnih kazenskih ovadb prepričali ljudi, da imajo kriminalca za župana, novinarje raznih medijev, ki so s svojimi objavami diskreditirali osebnost Franca Kanglerja v vseh pogledih, posameznike, ki so se organizirali v Facebook skupino in javno ter množično pozivali k vstajam zoper župana Kanglerja, posledično s tem povzročili tudi prelivanje krvi. Nenazadnje so tukaj še intelektualci Maribora, kot so jih poimenovali mediji »pamet Maribora«, ki so se med seboj povezali in z javnim pismom pozivali Kanglerja k odstopu, iz pisma pa je razvidno, da so to storili predvsem zaradi njihovih političnih ali osebnih interesov in s tem prav tako vplivali na negativno mnenje javnosti o Kanglerju. Za vsemi temi navedenimi so imena in priimki, vsi so znani, če ne v celoti javnosti, pa organom pregona skoraj zagotovo. Potreben je samo nekdo, ki bo dogodke in osebe povezal v celoto ter zadostil pravici in zakonodaji.

     

    – SE NADALJUJE.

     

    Franc Kangler in legendarni Boris Pahor, ki živi v Trstu; vir: Franc Kangler, Facebook

     

    Naslovna FOTO: Franc Kangler na protestnem shodu “REŠIMO SLOVENIJO” 10. 10. 2019 na Prešernovem trgu v Ljubljani; vir: Franc Kangler – Facebook.

    Zadnje objave

    Najbolj brano zadnjih 7 dni

    DONIRAM s kreditno ali z debetno kartico, PayPal:



    ‘;

    Sorodne objave

    KOMENTAR

    Prosim vnesite svoj komentar!
    Prosimo, vnesite svoje ime tukaj