Kot eno najbolj neetičnih, barbarskih novinarskih početij se mi je v spomin zarezal članek ali reportaža slovenske novinarke – če se ne motim, iz razvpite Črne vdove na Dunajski cesti v Ljubljani -, ki je navdušeno opisovala, kako je tam nekje v tujini radovedno šla kupit jagnje, da so ga zatem zaklali, pri čemer je to klanje opazovala s sokoljim novinarskim očesom in fascinirano ugotovila, da jagnje sploh ni kričalo. V tem je očarana prepoznala izjemno izurjenost klavcev jagenjčkov.
Abotno do amena.
Tega, ali je tej “kolegici”, imena katere ne morem priklicati v spomin, poleg plačila članka ali plače njeno uredništvo dalo denar za nakup in klanje jagnjeta ali je ta brutalen novinarski podvig financirala sama, ne vem. S tem se je “kolegica” v članku pozabila pohvaliti, občudujoče pa je pohvalila klanje (nemočnega nežnega) jagenjčka.
Predstavljajte si, da koljete jagenjčka – mnogi ga radi jeste. Zmorete? Uživate? Z užitkom zarežete v njegov droben vrat(ek)?
Kako umirajo jagenjčki, ko jih koljejo, iskreno opisuje aktivist Dragoljub Blagojević, danes zaprisežen vegan, predtem menih, ki je bil v rani mladosti prisiljen doma klati – tudi jagenjčke:
“Dragoljub je zagrizen vegan od leta 2016, prej pa je bil 11 let vegetarijanec. Rojen je v madžarski družini v srbski Subotici, odraščal pa je na veliki družinski farmi v Bosni, obkrožen s številnimi živalmi: mlademu fantu so družbo delale ovce, krave, konje, goske, purani, kokoši, račke, pujsi in koze. A nežni duši ni bilo prizanešeno – ko je imel 14 let, mu je oče prvič dal nož v roke, da se nauči klati. Živali, ki so odraščale z njim, s katerimi se je še prejšnji dan igral… so pod težo družinske tradicije postale njegove prve žrtve. Ker so živeli na farmi, ga je družina poslala na živilsko srednjo šolo – in zopet ga je usoda vodila na kruto pot in prakso v klavnici. S težkim srcem pove, da je med prakso v klavnici pod njegovimi rokami umrlo okoli 1000 živali.. S krvavimi rokami je po nekaj mesecih zapustil prakso rekoč, da ima dovolj klanja in tudi sam prenehal jesti meso. S 15 leti je videl že toliko krutosti in nesmisla, da se je obrnil k iskanju resnice in smisla ter začel študirati vzhodne spise in budizem ter intenzivno meditirati. Meditacija ga spremlja še dandanes.
Odraščanje v tradicionalni kulturi mu ni prineslo sreče in tako se ji je po končani srednji šoli uprl, šel od doma in postal menih. Na veliko ogorčenje družine se je odrekel tradiciji in tako se je nekdanji praktikant živilske šole posvetil meditaciji in raziskovanju vedskih spisov. Mladega upornika je pot vodila najprej po Evropi in nato na letalo in v Indijo. Tam je v ašramu v majhni indijski vasi pod budnim očesom indijskih jogijev, svamijev ter različnih strokovnjakov študiral vedsko in budistično psihologijo. Pot mu je ponudila veliko odgovorov, našel je sebi podobne ljudi in v prostem času spoznaval indijsko kuhinjo, uteho in navdih pa našel tudi v glasbi, katere zakonitosti so ga učili brahmani, svečeniki oz. pripadniki najvišje kaste v Indiji. Zdi se, da ga je življenje preko srečevanja z lastnim trpljenjem in trpljenjem drugih vodilo k raziskovanju načinov in orodij, ki lahko to trpljenje olajšajo. Tako je kot mlad menih leta 2010 osem mesecev živel v Sarajevu ter nudil sočutje, podporo in usmeritev osebam, ki so se znašle na robu družbe ter imele težave v duševnem zdravju, težave z odvisnostjo, depresijo in različnimi travmami. Vedno bolj je njegovo zanimanje zbudilo tudi dogajanje znotraj človeka – in med ljudmi – in pričel se je spraševati, kako lahko prispeva k miru in napredku tudi preko interakcije z ljudmi. Odgovor je našel v konceptih in filozofiji nenasilne komunikacije po formatu Marshalla Rosenberga ter raziskovanjem psihologije odnosov in konceptov jungovske psihologije.
V Slovenijo ga je prav tako privedla duhovnost. Leta 2013 je namreč Slovenijo obiskal tekom potovanja s svojim duhovnim učiteljem, a se zaradi ljubezni odločil zapustiti meniško življenje in ostati v Sloveniji. Kmalu zatem se je odrekel vsem organiziranim oblikam duhovnosti in samostojno nadaljeval s študijem meditacije, psihologije in družbenega aktivizma. Veganstvo mu je prekrižalo pot leta 2016 in sicer zelo dobesedno – po kratkem pogovoru z veganskimi aktivisti sredi ulic Ljubljane mu vest ni dala miru in na poti domov se je odločil, da postane vegan. Argumenti za veganstvo in sočutje do živali so se mu zdeli zares smiselni in svoje prizadevanje za lepši svet je kmalu zatem nadaljeval z veganskim aktivizmom ter sodelovanjem s Slovenskim veganskim društvom in podobnimi organizacijami. Trenutno je glavni organizator Kocke resnice AV v Sloveniji ter predstavnik / koordinator V-label certifikata za Slovenijo.
Kot pristaš budistične filozofije se pogosto še vedno odpravi po mir in odgovore v gozdni samostan Samanadhipa, ki ga je leta 2019 poslalo na pot tudi kot predstavnika Slovenskega theravadskega budizma na UN konferenci v Vietnamu. Kot zanimivost naj omenimo še, da je od svojega trinajstega leta do meništva tekmoval v šahu in taekwondou, zanimajo pa ga tudi različne borilne veščine, predvsem z vidika urjenja uma in telesa ter samonadzora. Slednje ga je privedlo do tekmovanja v brazilskem jiu jitsu pri akademiji Gracie Barra in občasno v Krav Maga akademiji. Danes si služi kruh kot organizator dogodkov, računovodja in učitelj meditacije ter osebne rasti. S kombinacijo duhovnega in praktičnega znanja pomaga na različnih meditativnih umikih ter dogodkih v Avstriji, Švici, Nizozemski, Italiji, Lihtenštajnu, Bosni, Hrvaški, Srbiji in seveda Sloveniji. Upanja v človeštvo ni nikoli izgubil da bo našlo pot do svojega srca in miru,” je ob pretresljivem zgornjem videu zapisal nosilec YouTube profila Zgodbe veganov.
“Poskusite veganstvo za 30 dni. Prijavi se na http://www.izziv.si/, kjer dobiš vsak dan (30 dni) ideje za zajtrk, kosilo in večerjo. Dodelimo ti tudi mentorja(če seveda želiš). Vse skupaj pa je zastonj. Poskusi in naredi nekaj za živali, zase in naravo že danes.”
Naslovna FOTO, vir: https://pixabay.com/photos/sheep-farm-animal-wool-agriculture-3486272/