Jugoslovanska evolucijska faza tako imenovanih »jugoslovanskih« narodov (da jih ne naštevam, saj vsi vemo, kateri so) je infantilno obdobje nedoraslih osebkov, tako imenovanih s skupnim imenom Jugoslovanov in zdaj jugoslovenarjev, ki hočejo ostati nedorasli še naprej, in so zato to željo razvili v lastno »državnost«!
Po vsebini je to otročja država, formalno pa so lahko vse tisto, kar sami hočejo in kar si zamislijo.
Infantilnost (neuvrščenost je denimo evolucijska faza te iste infantilnosti) je bil njihov plan od začetka.
To je SOCIALIZEM, ki je zamenjava za nefunkcionalno družinsko življenje v prav tako nefunkcionalni družini.
To je sistem, ki ni sposoben razviti družinskih odnosov, in je socializem nadomestek družini. Človekove pravice in druge izmišljotine (ženske kvote in podobne bljuzgarije) sledijo potem, kot logično nadaljevanje istega sranja, opremljenega z vedno novim sprenevedanjem.
Družina namreč potrebuje državo zato, da jo pusti pri miru! Pa da ji zagotavlja pravico do miru.
Družina se razvije sama, in tudi ko se, ji dajo mir. Ko v njej obstajajo čustva družinskih članov o tem, kaj kot posamezniki v družini hočejo.
Potem to ustvarijo. Ko imajo presežek teh čustev (ko ga znajo sami ustvariti), se ta čustva prelijejo zunaj družine in ustvarijo nove družine! Takrat družba, kot celota, napreduje.
Brez tega temelja pa družba degradira. Civilizacija degradira!
Toda danes je socializem vse bolj popularen, tudi drugod, ne le tukaj! Vse hitreje uničuje družino, ne zato, ker je ne razume, temveč zato, ker zelo dobro razume, kaj ga edino lahko zruši.
Osebki z isto (ne enako – temveč isto!) razvojno napako, in temu prilagojeno privzgojeno mantaliteto, so pač naklonjeni temu, da bi bili vzdrževani, da bi drugi skrbeli zanje.
Zato smo mi Slovenci zdaj zadolženi in – ponosni! Ponosni smo, da se zadolžujemo, ponosno smo zadolženi. Nevračanje dolgov je komunistu v ponos! On razmišlja: zajebal sem ga, kapitalista! Podpis na pogodbi zanj ne velja nič.
Ustava je tudi samo pogodba!
Tudi drugod po svetu so ljudje ponosni. Ponosni, da nič ne znajo, da pravzaprav o ničemer nimajo pojma, ampak so pa ponosni na to, da nič ne znajo in da nimajo pojma! Imajo pa zato »človekove pravice«.
Horde šolanih imbecilov so oborožene s “človekovimi pravicami”. To je približno tako, kot če bi dojenčku pustil, da se igra z olfa nožem ali nabrušenimi škarjami. Neodgovorno je do amena!
Ko se je SFRJ otroški vrtec razpadel (o’šo u kurac!), so se otročički razleteli, kot bi jim na dopoldanskem sprehodu kamion s prikolico povozil vse tršice.
Potem so, vsak posebej in vsi skupaj, po grupah (ta mali, sredinčki in ta veliki) zdrknili nazaj v – religioznost! Iz države, ki je ni bilo, ker ni bilo Pravnega sistema, ampak je namesto tega bilo le Revolucionarno pravo, so ljudje zdrsnili v tisto (v spomin na tisto!), kar je pred tem bilo. V religijo o duševnem stanju, kjer Bog poskrbi, da smo vsi ena družina.
Skratka, nazadovali so tja, kjer so prej bili, preden so bili infantilni!
Razdelili smo se na pravoslavce, muslimane, katolike … Slovenci smo obdržali komunizem kot religijo. Bi kdo rekel … ja, pa saj komunizem ni religija!? Kako da ne, hau jes no …?
Ok. Pa naj komunistek dokaže, da komunizem sploh lahko obstaja. Kjerkoli, kadarkoli, ali da je kdaj obstajal! Kjerkoli, kadarkoli … takšen, kot se deklarira!
Če komunist-ateist zahteva od katolikov, naj mu pokađejo Boga, da bo vanj verjel, potem ima slednji (na podlagi ogromnega števila pobitih nasprotnikov režima) najmanj enako pravico vprašati komunista, naj mu ta dokaže možnost obstoja komunizma.
Je komunizem kadarkoli obstajal!? Bi lahko obstajal? Kje? Je sposoben kot družba uresničiti svoje zamisli, je sposoben biti gospodarsko uspešen, torej ekonomsko biti neodvisen, uresničiti deklarirane ideje o enakosti, izobilju »vsakemu po potrebi«, zagotavljati človeško dostojanstvo … Na kratko: enakost, pravičnost … Ne more, kajne, da ne?!
Seveda ne, KER JE RELIGIJA.
Ne more dokazati svoje dogme, kot tudi druge religije ne morejo dokazati svoje dogme. Ker ne morejo dokazati obstoja svojega boga – so ločene od države!
Komunizem … pa še ni ločen od države.
Pa se pri nas nihče niti ne trudi kaj posebno, da bi ga ločil od države. Roko na srce, kučan je najprej privatiziral državo. In od takrat je konec države in konec privatizacije vsega! Konec države, konec njenih inštitucij, konec možnosti nastanka Prava in pravnega sistema. Brez pravnega sistema pa ni države! Ker brez Prava – Država ne obstaja!
kučan ima z državo konstanten spolni odnos, da ne rečem vaginalni krč, ki zamenjuje normalni odnos med Državo in državljani. Posilstvo ni odnos.
Na odnos se bom povrnil malo kasneje v tem tekstu. Rad bi le poudaril, da zdaj slo-komunizem in država ne moreta več narazen (sta se »sprimla!«, smo včasih rekli). Krč še kar traja in mnogi mislijo, da je to celo dober fuk, glede na to, da je tako na zunaj videti.
Ta zdrs v religije po razpadu »idealne« družine, ki je bila za otroke SFRJ – SFRJ, je razvojno podoben kot izbira anarhistične mladine na Zahodu, da boš pripadal neki od mladinskih band v velemestih ZDA. The gangs, ki si potem omislijo nadomestno “družino”, svoja pravila, svoj “code of honor” in svoj jezik (tako kot so si zdaj LGBTIQ omislili svoj sleng). Potem pa simbolično razbijajo pissoirje po državi in se zrinejo v parlament (kjer še niso v parlamentu, bodo kmalu) in se tam pod krinko demokracije borijo za svoj »sleng«, za svojo diktaturo, njim edino sprejemljivo.
Tako uveljavljajo svoj primat nad drugimi bandami – s prijemi, ki niso nič drugačni od gangsterskega pobalinstva takšnih in podobnih mladinskih band po velemestih v ZDA in zdaj tudi v EU! Za zdaj še uporabljajo kombinacijo pravil, demokracijo bodo namreč sfukali po njenih lastnih pravilih. Potem bodo z njimi mahali pod nosom demokratom, ki so ta pravila postavili, in jih z istimi pravili, njihovimi lastnimi … peljali scat’ kot majhne otroke.
Nedorasli uveljavljajo svoja pravila in mišice. To gladko prepišejo čez Ustavo!
Pri nas to denimo naredijo tako, da Kordiš spomni Janšo, da slovenska Ustava ne velja tam, kjer evropski zakoni govorijo nekaj drugega (uvoz migrantov iz Afrike in Vzhoda) – tam EU zakoni povozijo našo Ustavo!
Spomnim naj: Ustava je dokument – pogodba, po katerem so državljani dogovorjeni, da bodo pod pogoji, zapisanimi v Ustavo, sposobni živeti skupaj v miru.
Spomnim naj samo, da večina državljanov Slovenije še vedno raje prisega na ustavo SFRJ iz leta 1974. Ne pa slovenski Ustavi.
V naši Ustavi namreč nikjer ne piše, da lahko spuščamo neidentificirane horde ljudi prek meje države, pravzaprav trume, ki so zdravstveno nepregledane in katerih nameni so nam neznani.
Vsi skupaj, tako jugoslovenarji kot drugi “neuvrščeni”, pa ne težijo k discipliniranemu urejanju družbenih odnosov, k spoštovanju Ustavne ureditve držav, v katere prihajajo, ali k stabilnemu družbenemu redu in navadam, ki jih je ta družba ustvarila.
Oni svoje navade nosijo s sabo, in jih vsiljujejo nam!
Naklonjeni so k parazitiranju.
Pri nas težijo k obnovitvi starih jugo-časov, ki so zdaj v njihovih možganih idealizirani, se pravi dodelani še z novimi idejami o maščevanju in o tem, kdaj lahko ubiješ človeka!
Ali drugače povedano: parazit hoče institucionalizacijo infantilnosti (»človekovih pravic«), imenovano SOCIALIZEM, ki se baha z lastno neučinkovitostjo, ko gre za izdelavo zdravih medčloveških odnosov, in z velikansko učinkovitostjo, ko je treba izvajati nasilje nad ljudmi, ki nasprotujejo njihovi anarhičnosti.
Radi bi bili vzdrževani in radi bi, da bi zanje skrbela država, ki se zato zadolžuje. Zadolževanje (vzemi tam, kjer je!), ker je to njena revolucionarna pravica.
Naravna pravica temu rečeta Brglez in Bavcon, ki držita pištolo. Ti pa orožja (ne orodja!) ne smeš imeti, da bi se branil, ker to pač ni tvoja pravica.
Pravni sistem? Ni ga. Da se ne more vzpostaviti, nadzoruje Parazit.
In zato je treba te dobro vpeljane parazitske kanale izkoriščanja ljudi ohranjati in jih držati še naprej odprte. Da Revolucija lahko nemoteno teče naprej.
Ampak ne glede na to, so vsi skupaj samo ena mladoletna banda, the fucking gang, enako kot denimo bande delinkventov v Bronxu ali kje drugje po mnogih velemestih, ki se jim zdaj priključujejo še nove migrantske bande, socialno vzdrževane z razširjenim programom posiljevanja in požiganja katedral.
Potem se pa kurčijo s tem, kako zelo so pametni, lepi, kako obvladajo. “T’ko k’t Janković, decimo, on tud’ obvlada.”
Skratka, navadno prebivalstvo (davkoplačevalci) imamo težavo z odmikanjem teh band od države.
Ne znamo odstraniti vseh teh zgubljenih religij norih vernikov v socializem in menjavo spola. Ne znamo operirati kučana stran od Pravnega sistema, ga zavarovati pred njim, varovati lastno Ustavo pred sodniki, ki jih je tja inštaliral kučan, ker če jih ni on, so jih pa njegove bande inštalirale.
On lahko, on obvlada, ker ima več band, ki jim poveljuje. Je treba bit’ zih’r!
Ampak tega vaginalno analnega krča ne zna nihče več prekiniti, in zato kučan ostaja s kurcem v riti države.
Države, katere osamosvojitev slavimo in ji mahamo z zastavo ob tridesetletnici.
Potem pa kučanovi tožilci tam sedijo na tožilstvu samo zato, da ne bi kdo drug tam sedel. Pa sodniki tam sedijo, ki so tudi njegovi, da ne bi kdo drug zasedel sodstva, pa v šolstvu sedijo njegovi tudi samo zato, da ne bi kdo drug tam sedel in ne bi opravljal dela …
Skratka, plačani so, da ne opravljajo svojega dela in da garantirajo, da ga nihče drug tudi ne bo opravil namesto njih. Potem pa demonstrirajo, ker jim kurba – Janša ne plačuje dovolj, da mu pred nosom še naprej sabotirajo državo.
In tako naprej “harajo” po vseh institucijah, zato pa zdaj Janša vede ali nevede vzdržuje vse te saboterje.
Kanali za zadolževanje in odvisnost morajo ostati odprti! Mi vendar hočemo biti samostojni in zadolženi, ponosni da dolgujemo! Nič ne znamo – mi vse obvladamo in radi smo infantilni.
Po moje je NACIONALNO (konkretno zdaj, v našem primeru) nekaj, morda tudi edino, kar vzpostavlja željo po odraščanju, spoštovanju sebe in svojega (svojih!), po primerjavi prej – potem, kar je temelj za uveljavitev logike (učenja iz možnosti primerjanja), želje po vzpostavitvi tiste logike, ki je ta sistem, kakršenkoli že je, ni nikdar po letu 1991 vzpostavil.
Pa je bil DOLŽAN ta odnos vzpostaviti, če je hotel spremembo sistema.
Začenši seveda z učnimi programi v osnovni šoli, ki so še vedno isti.
Za kaj gre? Gre za vzpostavitev ODNOSA DO LASTNINE.
Pojem »to je moje« je tako zelo pomemben (in mi tega pojma v “mesu” nimamo!), ker (končno!) po vsem tem socializmu SFRJ edini vzpostavlja odnos do zasebne lastnine.
Izdela namreč natanko to, kar nedoraslo, infantilno bitje potrebuje: skrb za MOJE. Odnos do MOJEGA. Ljubezen za SVOJE.
Ponos do tega, da to lahko VZDRŽUJEMO, plemenitimo, objamemo in ne izpustimo!
In znamo CENITI, kar je naše, ker je naše.
Po vojni so vse razlastili, podobno programski zasnovi @strankalevica . Tiste, ki so se temu aktivno uprli so zaprli za 5 let. Nekatere 2×5 (moj dedek) Veliko nebanditov (civilistov, tudi žensk in otrok) je bilo ustreljenih. Mlada dekleta tudi zato, ker niso hotela banditov. pic.twitter.com/1x0v3Cz0FE
— Greg 🇸🇮 (@gregetz) June 12, 2021
Naslovna FOTO: 12-metrska slovenska zastava velikanka v Arji vasi, vir: https://twitter.com/AleksHribovsek/status/1404404590242566145/photo/1
V demokraciji praviloma zmaguje tisti, ki v spodobni besedni tekmi pred očmi volivcev, s svojim nastopom, polemiko z argumenti, ko se volici počutijo prijetno, varni in niso napadalni, zato pri volivcih najprej dobijo simpatije, da so jih pripravljeni poslušati, in tako lažje pridobijo gllas novega volivca. Kandidat, ki se ponuja volivcem tako, da pove volivcem predvsem vse najslabše o nasprotniku, skoraj nič o svojih prednostih, in to opravi s takim navdušenjem in zaničljivo, da je nasprotnik res očrnjen, bolj z poniževanjem kot s prepričevanjem, praviloma za večino volivcev ni sprejemljiv, ker se v nespodobnem dvoboju, že zaradi nespodobnega vedenja, večina ljudi, zlasti volivcev, ki so bolj zahtevni in kot neopredeljeni, ravno ti na koncu s svojim glasom odločijo volitve. Te veščine obvladjo redki kandidati, med katerimi so Milan Kučan, Janez Drnovšek, Borut Pahor, Joče Pučnik, Žiga Turk, še kdo… Žal tudi desnica to ne ceni, kar pokažejo volitve….
Naslov ne obeta še zmage desnice! Žal!
Najboljši spis zadnjih slovenistanskih časov, kapo dol, g.Arh!
Vprašanje je za 1 Euro : ” Kdo mu bo do konca zarinil prst v rit, g.arh.Arh , da bo kurčevi krč popustil ?
Kučanov krč crkuje namreč, izginja ravnotako kot magnetizerm matere Zemlje.
Zato, k Hudiču, FRDM !
Fucking Red Deadly Matters !!!
Zakuga že, dame in tovariši?
Samo na simbolni ravni, recimo Jankovićeva zaklinjanja, naročena po Golobih pismonošah bodo kmalu, prekmalu v joku končala na Žalah, de facto. Za oba, za delodajalca in za slugo.
De iure, ju bo gromko mrzlo in prepoteno v smrtnem potu zadelo šele pred Božjim tronom.
Kaj bo ostalo obema na tej strani?
Državni komunizem, državna religija s skojevskim obhajilom in birmo , skupaj z rednimi rdečimi in z črnimi petimi mašami udbokučanističnih svečenikov, vse imajo , ampak se sprašujem že leta kje hudiča imajo svoje hudičeve britofe ? Kam se zakopavajo ? Ne gre mi v glavo zakaj se ti prenapeti vsemogočni kurci dajo pokopavat v blagoslovljeno zemljo svojih prednikov? Kdo mi to lahko razloži, prosim lepo.
Njihovi Maliki so masovno mučili in pobijali, skoraj izključno brate Kristjane in sestre Kristjanke in so izničevali vse kar diši po duhovnem, po Božjem, po Božjepotnem , zatirajo krščansko katoliško svobodo, druge pa sicer pustijo lepo pri miru . Pustim zakaj tako . Do groba sledijo Nečajevu, Nitscheju, Satanu in Demonom zločina, sovraženja in zatiranja, kraje, laži, genocida in še najbolj se klanjajo Demonu ubijanja ter mučenja…
In potem, kaaaaj?
Najprej izveš, da ga/jo je skrivoma obiskal župnik ali pater. Potem, sicer redko, ampak se zdogaja, se zgodi cerkveni pogreb. Ampak, kar blazno čudi, g.Arh je, da se grozjaki in diktatorčki dajo zagrebst na posvečeno zemljo svojih tisočletnih prednikov , devajo se v vrodbinske grobove z znamenjem Križa, z znamenjem zmage Večne Ljubezni nad večnim satanskim zlom.
In jim nič ne kane !!!???
Ne bom se s tem ukvarjal zakaj in kako.
Epilog.
Glej, g.Arh, Vesolje se tako vrti, da Homo Sapiens Sapiens de Goričko ni nič drugačen v odnosu do Stvarstva, do Božjega-Higinsonovega bozona in do Satana Belcebuba , kot sva jaz in moja prijateljica stara mama Antonija , ki so ji potolkli dva njena Domobranca, vojna ujetnika, ki ju je čakala do poznih šedesetih, da se prikažeta na prašnem dvorišču v siju sonca.
Verjamem, da , ko bo udbokučanistični kurčevovaginalni in etično-kulturno-miselni ter zatajeni dušni rdeči razredno sovražni krč definitivno de facto popustil in bodo jajca sproščeno zabingljala v vetru zadnjega zakisanega brbotajočega usmrajenega prdeca in bo zadnji Milanov atomček O2 posrkala zadnja kapilarica, se bo slovensko opevano Ljuctvo prebudilo ob budnici spečega kralja Sama v Peca gori.
Vsaj ena bo obveljala, g.arh Arh, trdno verjamem in sicer, da se jim ne bo izšlo.Ne more se.
Tudi največjemu morilcu slovenskih rodov v zgodovini bivanja na Zemlji se ni. Večji del življenja je sovražil in pobijal, vso kurčevito morilsko NOB OF revolucijo je posvetil uničevanju in pobijanju.
Par mesecev pa je v copatih redno hodil v cerkev v Šiški in se dal izpovedati. Kaj se je izpovedal v zvezi s smrtjo svoje lastne sestre Pepce Kardeljeve, ne bomo nikoli izvedeli in četudi je temu tako, največji, najokrutnejši se je zlomil Ivan Matija Maček. S tem ne napovedujem, da se bo še kdo od rdeče horde, me ne zanima, tako kot me ne zanima rezultat Mačkovega spovedovanja.
Vsekakor pa že velja, da se oprodi, rdečezvijezdašu Jankoviću iz Saraoraca sanje ne bodo izpolnile. Staviva?
Poleg nesrečnih Ciganov iz Boncarja, Maclja, iz Iga in iz Metlike , ki so jih narodnoosvoboditeljski Kardelj-Maček-Kocbekovi vseljudski in človekoljubno socialno in razredno osveščeni in naštudirani psihopatski partizani preventivno zverinsko pobili z otroci in dojenčki ter nosečimi materami vred, bo na ljubljanskih Žalah dovolj prostora za vse slovenske kučane, jankoviće in svetlane, tudi za spomenke ga bo dovolj.
Ja, slovenski vrhunski in kardinalno svobodni odnos , ki bi moral obstajati do Domovine, do Sociale, do Identitete, do vrednot vseh sort, do Svobode, do Resnice, do Sprave, do Zgodovine Naroda, do Pravice, do Pravosodja je enostavno zakrknjen, je fentan, potolčen, zabit, voluharski,nečloveški, je odvisen in vodljiv, je poscan in posran, je mrtvaško toksičen in vkovan v okove fikcijsko lažnega in napudljanega kvazi javno-socialno demokratičnega eko Kučangolobičevega kapitalističnega komunizma tipa Moskva-Peking-Caracas in ljudje niti slutijo ne kaj je to Svoboda.
Krč bo spustil, neminovno, crkovina ne more grabiti naprej. Kaj potem?
Do popolnosti rdeče fikcije nam Manjaka samo še nemško letališče Franza Severja- Frante , slavolok samoupravnega komunizma E.Kardelja pred Tivolijem in končno, rdečegranitni Mavzolej Milana Kučana z nagačenim Goričancem v zlato rdeči trugi tam zadaj za Parlamentom ob sarkofagu z narodnimi komunističnimi krvavimi heroji.
24 urno častno stražo mu bodo držali Golobičbiščakovi rdečegardisti, ki jih bodo nadzorovali Kordiševi Udbaši pod komando gen. sekretarja CK KPS, Meseca, ki bo imel rezidenco v zaplenjeno nacionalizirani Katedrali slovenske Svobode na tivolskem hribu, ki jo bo čuval 1.ešalon jurišne 1.proletarske brigade F.R.Stane iz prvorazrednega nabora Nove OF Slovenistana.
Vmes pa bo na visoki obisk prišel najmočnejši socialni socialist planeta, Frančišek od Sv.Marte in najprej obiskal migrantske centre, potem pa ga bo najprej sprejel Kučanof Milan s svojimi najožjimi sodelavci in bosta skupaj odšla na Nadškofijo na slavnostno kosilce.
Amen za dons.
Drž’te se, padamo.
Kučan, kaj nam je zares lahko skupna vrednota?
Avtor: Franc Mihič
–
ČASNIK., 31. julija 2019
https://www.casnik.si/kaj-nam-je-zares-lahko-skupna-vrednota/
»Kolaboracija ne more biti vrednota. Če bomo končno premogli moči, da napravimo ta zahteven korak, potem bo tudi dostikrat izrečeno obžalovanje, da je brat dvignil roko nad brata, dobilo svojo pravo vsebino, v katerem ne bo vrednotnega relativiziranja dejanj enega ali drugega z mislijo na njihove različne motive,” je poudaril letošnji slavnostni govornik Milan Kučan na spominski slovesnosti, posvečeni spominu na uničenje partizanske bolnice Ogenjca pri Loškem potoku med roško ofenzivo leta 1942.
Partizan izdal zatočišče ranjencev v jami
Žal pa je zamolčano, da je med roško ofenzivo, ki je na tem območju potekala od 24. julija do 29. avgusta 1942, partizanka ustrelila italijanskega poročnika, ki je z enoto korakal po cesti v Sadolu v Loškem potoku. Ali je partizanka to storila po lastni presoji, ali ji je bilo to ukazano, ni znano. Je pa vsekakor pomembno odprto vprašanje. Italijani so partizanko likvidirali in se maščevali prebivalcem Loškega potoka. V Sadolu so pobili štirinajstih talcev in požgali vas Travnik. Najmanj nenavadno pa je pri tem to, da ni nobenega obeležja. Tudi ne obstaja niti en zapis o partizanki, ki je s svojim dejanjem, lahko bi celo rekli, »samomorilskim junaškim dejanjem«, ko je ustrelila italijanskega poročnika, sprožila to tragedijo Loškega potoka.
V hajki so Italijani odkrili tudi skrito zatočišče ranjencev v jami Ogenjca. Lokacijo je izdal partizan, ki je zapustil jamo. Bolničarka je kljub Hipokratovi prisegi, sicer po dogovoru z ranjenci, ustrelila ranjence in sebe. V jami je ostalo deset mrtvih ranjencev, dva še živa so Italijani zajeli. Oba sta preživela ujetništvo ter sta po kapitulaciji Italije zopet vstopila v partizane.
Milan Kučan niti ne omeni državljanske vojne, problematizira le kolaboracijo
Žalostno je, da je Milan Kučan kot edino problematično v govoru navedel kolaboracijo, a je zatajil, da je Partija sprožila in vodila tudi revolucijo, med in po vojni. Revolucionar je dvignil roko nad brata protirevolucionarja, ki so kot »domobranci« branili svoja življenja, svoje domove pred uvedbo režima po vzoru Stalinove SZ. Strinjam se, da kolaboracija za cilje okupatorja ne more biti vrednota. Vendar tako krvava revolucija, kot je bila pri nas, ki je nasprotno stran, to je protirevolucionarje, zaradi preživetja v državljanski vojni potisnila pod okrilje okupatorjev, tudi ne more biti vrednota.
Milan Kučan v govoru niti ne omeni državljanske vojne. Problematizira le kolaboracijo, kot da je bila izraz navdušenja nad okupacijo in nacizmom velikega dela slovenskega naroda, ko naj bi ta del naroda izdal samega sebe. Kučan torej pravi: »Kolaboracija ne more biti vrednota.. Napravimo ta korak, da bo tudi izrečeno obžalovanje, da je brat dvignil roko nad brata, dobilo svojo pravo vsebino“.
Menim, da pot do tega vodi le preko priznanja obeh strani, da je med okupacijo in po vojni potekala revolucija oz. državljanska vojna. Osnovni vir vsega zla je seveda bil okupator, kar se včasih pozablja.
Pozabljeno brezno Žiglovica na Mali gori pri Ribnici
Kako daleč je zbližanje nasprotij iz državljanske vojne, kaže tudi to, da noben govornik na slovesnostih pri Ogenjci doslej ni niti z besedo omenil tragedije pri breznu Žiglovica na Mali gori pri Ribnici. Tam so partizani, tudi l. 1942 v istem tednu kot je bila tragedija pri Ogenjci, pobili devet domačinov iz ribniške doline. Ti so dotlej mnogi podpirali OF. Mnogi iz doline so se tudi zaradi tega zatekli k domobrancem in doživeli njihovo usodo. Vse do osamosvojitve Slovenije te žrtve niso smele imeti spomenika. Niso bile vredne javnega spomina, kar se žal še danes dogaja. To pa ni kultura, ki je spodbudna za napredek naroda. Povsem se strinjam, kar pravi Jan Philipp Reemtsma, častni konzul Slovenije v Hamburgu:
»Treba se je tudi pogovarjati in poskusiti razumeti druge. Mogoče bi si bilo najprej dobro predstavljati, da drugi tistega, kar so delali, niso delali iz zlobe. Vsak ima svoje razloge, svoje izkušnje in te je treba jemati zares. Če bi se medsebojno vzeli zares, bi morda enkrat lahko skupaj odkrili spomenik.”
Posnetek izjave na radiu Ognjišče je na povezavi:
https://avdio.ognjisce.si/search/Franc%20Mihi%C4%8D