– iz upora in protesta zoper sodni kriminal in sodno korupcijo v Sloveniji – M​. V.

Več

    NEPREDSTAVLJIVO, KOLIKO NEDOLŽNIM IN NEVPLETENIM OSEBAM SO MARIBORSKI KRIMINALISTI PRISLUŠKOVALI

    Zoran Šarič, kriminalist v pokoju
    Zoran Šarič, kriminalist v pokoju
    Sem Zoran Šarič, rojen Mariborčan, domoljub, junija leta 1991 sem aktivno sodeloval v osamosvojitveni vojni kot delavec organov za notranje zadeve, od meseca decembra 2020 upokojen, do takrat pa 32 let redno zaposlen v policiji, 25 let na delovnim mestih kriminalistične policije kot kriminalist, zadnjih 7 let pa pomočnik vodje izmene v Operativno komunikacijskem centru Policijske uprave Maribor. Predvsem v zadnjem desetletju sem pri svojem delu pričel zaznavati veliko nepravilnosti in nezakonitosti v samih vrstah organov preiskovanja in pregona, kar sem kljub veliki izpostavljenosti predstavil v knjigi Županov boj o Francu Kanglerju. Danes nadaljujem s tovrstno tematiko, v pripravi je druga knjiga Boj še ni končan. Aprila 2020 sem bil celo deležen njihovega maščevanja zaradi mojih nazorov in aktivnosti v obliki predkazenskega pregona in hišne preiskave, vendar jim ni uspelo, dosegli so le svoj debakel, še enkrat več dokazali svojo zahrbtnost in nesposobnost. Ker skoraj do potankosti poznam delovanje in zakulisje teh organov, hkrati pa imam dober vpogled tudi v sedanje vroče politično dogajanje, smatram, da bodo moje kolumne prikazale neko realno stanje in predvsem resnico, kar je danes v množici medijskih manipulacij in sprevračanja dejanskega stanja nujno potrebno.

     

    V drugem delu 8. poglavja knjige ŽUPANOV BOJ je predstavljena pobuda izvajanja ukrepa nadzora elektronskih telekomunikacij s prisluškovanjem in snemanjem ter kontrola in zavarovanje dokazov o vseh oblikah komuniciranja, ki jo je podala vodja Okrožnega državnega tožilstva v Maribor, Elizabeta Györkös, preiskovalnemu sodniku Janezu Žirovniku z Okrožnega sodišča v Mariboru. Pobuda je podana zoper Franca Kanglerja, Blaža Mlinariča in Rajka Kumerja, nadziralo oziroma prisluškovalo pa se je njihovim dvanajstim telefonskim številkam.

    Nepredstavljivo se mi zdi, koliko različnim, nedolžnim in ne vpletenim osebam so posledično mariborski kriminalisti prisluškovali, poslušali pogovore.

    Iz pobude je razvidno, da je v celoti sestavljena iz informacij, ki so jih kriminalisti PU Maribor zapisali v svojih uradnih zaznamkih, na podlagi izključno anonimnih virov, predvsem s potenciranim in prerokovalskim pedigrejem. Močno bodejo v oči podatki o potezah Franca Kanglerja, ki se še sploh niso zgodile, se pa »bodo v prihodnosti«.

    Močno me žalosti, da tako izkušena in svojemu delu predana tožilka, ga. Elizabeta Györkös, v predlogu kriminalistov ni prepoznala komplota neumnosti in dejanske igre, ki se je odvijala v ozadju. Predvidevam, da je njihov predlog prebrala zelo površno, saj v nasprotnem primeru pobude ne bi smela izdati. Vendar tega ni storila in je postopek peljala naprej.

    - Advertisement -

    V policijskem predlogu in tožilski pobudi je celo skonstruirano, da je bilo klasično in standardno delo občinskih uradnikov, funkcionarjev in spremljajočih gospodarskih družb, delovanje kriminalne združbe, katere vodja je bil Franc Kangler, kljub temu da so na MOM izvajali vse projekte po zgledu drugih uspešnih projektov, na enak ali podoben način, pa noben drug projekt, razen Kanglerjevih, ni doživel takšnih epilogov.

    Skrb vzbujajoč pa je podatek v pobudi, da bo policija z namenom »vzpodbuditve telefonske komunikacije« osumljenih oseb in njihovih neposrednih stikov »vršila pritisk na vseh nivojih«, kar med ostalim pomeni napeljevanje h kaznivim dejanjem. Popolnoma nezakonito početje policije. Njihova navedba, da se z drugimi ukrepi ne bi dalo zbrati dokazov oziroma bi njihovo zbiranje lahko ogrozilo življenje ali zdravje ljudi, zlasti delavcev MNZ in uradnikov strokovnih služb na MOM, je tragikomična, saj se je utemeljeno vprašati, kakšna grožnja po življenju ljudi je bil takrat Franc Kangler?

    Tudi odredba za prisluhe, ki jo je sestavil preiskovalni sodnik Janez Žirovnik, je dejansko copy paste tožilske pobude, njeno večkratno podaljšanje, vedno s strani istega sodnika, pa je tema, ki je že prelila veliko medijskega črnila. Vse to nakazuje na sum dogovarjanja med policijo in imenovanim sodnikom z določenimi nameni.

    Želim prijetno branje nadaljevanja 8. poglavja knjige ŽUPANOV BOJ.

     

     

    Dne 7.2.2009 je Višja državna tožilka Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru Elizabeta Györkos, na pobudo kriminalistov SKP PU Maribor, predlagala Preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Mariboru, da odredi izvajanje ukrepa prisluha zoper Franca Kanglerja in še dva osumljenca.

     

     

    Iz pričujočega predloga za izdajo odredbe o ukrepu prisluha je moč razbrati, da je v celoti sestavljen iz podatkov in informacij, ki so jih podali anonimni viri kriminalistom, ti pa so jih nato zapisali v uradnih zaznamkih. Nekatere dogodke so kriminalisti tudi preverili s klasičnim policijskim delom in jih podprli z datumi, kljub vsemu pa z ničemer niso potrdili suma, da Kangler in osumljeni izvršujejo kazniva dejanja, po navedbah v dokumentu celo kot »kriminalna združba«. Postopke in projekte odgovornih oseb Mestne občine Maribor so kriminalizirali, kljub temu, da so bili izvedeni popolnoma transparentno in na način, kot se enako izvaja na ostalih občinah skozi vsa leta, upoštevajoč dobro prakso drugih občin. Kangler še posebej poudari, da so marsikdaj naredili kakšen projekt na povsem enak način, kot občine drugod v državi, pa so le njegovi projekti doživeli kazenski pregon. Utemeljeno se sprašujem, ali obstaja verjetnost, da tožilka Elizabeta Györkos sploh ni prebrala uradnih zaznamkov kriminalistov, ki so bili priloga pobudi? V kolikor jih je prebrala, očitno ugotovljenih nepravilnosti ni zaznala, saj bi se morala v nasprotnem primeru po lastni presoji odločiti, da pobude ne sprejme in ne poda predloga za izdajo odredbe o prisluhih. Vendar tega kot zelo izkušena vodja mariborskega tožilstva ni storila in je peljala postopek naprej.

    Prav absurdna je navedba v predlogu za izdajo odredbe, da je Franc Kangler kot župan občine kršil zakonodajo, ker je v konkretnem primeru Mestni svet »na njegov predlog« sprejel sklep o zamenjavi stvarnega premoženja v lasti MOM, s čemer je utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja Zlorabe uradnega položaja po 5. odstavku 257. člena KZ-1, saj je njegovo ravnanje imelo za posledico pridobitev velike premoženjske koristi osumljencem. Iz dela dokumenta, objavljenega v nadaljevanju je razvidno, da so zgornje navedbe podane trdilno in nesporno. Nasprotno pa je imel Mestni svet prosto izbiro odločiti se drugače in samo »predlog« župana nikakor ne more vplivati na neko uradno odločitev Mestnega sveta, še posebej njegov predlog, ki bi imel za posledico kaznivo ravnanje s pridobitvijo premoženjske koristi. V kolikor bi člani Mestnega sveta zaznali nepravilnosti, so vsekakor imeli možnost glasovati drugače, po svoji lastni presoji. Županova lista je bila takrat v Mestnem svetu maloštevilčna, koalicija, ki mu jo je uspelo sestaviti, pa je bila sestavljena iz večih strank, med njimi tudi takšnimi, ki bi ga ob morebitnih nepravilnostih zagotovo zaustavili in glasovali nasprotno. Da pa so bili določeni predlogi župana potrjeni s strani Mestnega sveta, je glavni razlog temeljita preveritev zakonitosti predlogov v skladu s pravilniki in zakonodajo delovanja mestne in javne uprave. To je bilo tudi dokazano v sodnem procesu zadeve »radarji«, o čemer bom pisal v enem od naslednjih poglavij. Poskus je res kazniv, vendar v samih predlogih očitno ni bilo znakov kaznivih dejanj, kar se potrjuje v sodnih procesih in temeljitih preverkah zakonitosti poslov strokovnih služb MOM.

     

     

    V predlogu za izdajo odredbe so navedeni projekti, ki so bili še v povojih, v tistem času pripravljeni predlogi, smernice, finančne in organizacijske, nekateri projekti niso nikdar realizirani, nekateri so uspešno izvedeni, v pričujočem predlogu pa so navedeni tudi z namenom, da se Kanglerja in ekipo prikaže kot nekoga, ki »bo« izvrševal kazniva dejanja celo v prihodnosti, po predvidevanjih ali bolje rečeno po »prerokovanju« anonimnih virov v zadevah, ki šele prihajajo. Navedbe, da »bi naj« podjetje MTB na zemljišču Pohorske livade zgradilo apartmajsko naselje za potrebe Univerzijade, da »bo« podjetje MTB po zaključku Univerzijade preuredilo apartmajsko naselje v stanovanja, ki jih »bodo« prodali individualnim investitorjem in MOM in da »bodo« s tem pridobili veliko protipravno premoženjsko korist, so bolj domena kakšnega poslovnega načrta podjetja ali pa horoskopa, kot pa uradnega dokumenta policije in tožilstva, s katerim se pridobiva odredba za ukrep prisluhov. Posebej je potrebno poudariti, da do projekta Univerzijade nikdar ni prišlo, projekt Evropska prestolnica kulture pa je bil največji kulturni dogodek tistega leta v Mariboru, okolici in širše, kljub temu pa so organi pregona našli neke vzvode in razloge za podajo kazenskih ovadb zoper določene odgovorne osebe, ki pa vse po vrsti padajo.

     

     

    Zapis, da je Franc Kangler zaradi svoje funkcije v lokalni skupnosti navzven »zelo prepoznaven«, nakazuje izključno na to, da je bilo potrebno narediti vse, da se ga na kakršenkoli način onemogoči pri tej »prepoznavnosti«. To dodatno potrjuje navedba, da primeri v predlogu kažejo na tesno medsebojno povezanost izvršilne oblasti lokalne skupnosti z gospodarskimi družbami. Prisotnost gospodarskih lobijev in lokalnih oblasti, ob istočasni kriminalni aktivnosti z zlorabo pooblastil in korupcijske kriminalitete, pa ima zaradi daljše časovne komponente trajanja in velikega vpliva akterjev na družbeno sfero, značilnosti »kriminalne združbe«. Klasično in standardno delo občinskih uradnikov, funkcionarjev in spremljajočih gospodarskih družb so preimenovali v delovanje kriminalne združbe.

     

     

    Skrb vzbujajoč pa je podatek iz predloga za izdajo odredbe, kjer je zapisano, da bo policija z namenom »vzpodbuditve telefonske komunikacije« osumljenih oseb in njihovih neposrednih stikov, opravljala razgovore ter s tem »vršila pritisk na vseh nivojih« občinske uprave, v podjetjih pri osebah, ki so pri opisanih primerih sodelovali, pri čemer bodo kot osnovo za delo policije uporabili zapisnike o delu Mestnega sveta, načelno mnenje komisije za preprečevanje korupcije in ugotovitve novinarjev, objavljene v dnevnem časopisju. Zapisano je še, da bodo tovrstno policijsko delo izvajali z namenom spremljanja odzivov članov »kriminalne združbe«, njihovih medsebojnih dogovarjanj o morebitnem dajanju identičnih izjav policistom o uničenju sledov kaznivih dejanj, oziroma dogovorov o načinu prikrivanja že izvršenih kaznivih dejanj. S tem bodo policisti povečali rizik razkritja že storjenih, kot tudi kaznivih dejanj, ki so v fazi priprave in organizacije.

    Navedeno jasno dokazuje, da bodo policisti z uporabo določenih policijskih metod in ukrepov načrtno vršili pritisk na mnoge sfere občinske uprave in gospodarske subjekte, z očitnim namenom vzpodbuditi, povzročiti, oziroma napeljati domnevno kriminalno delovanje Kanglerjeve »kriminalne združbe«. Takšne metode, navedene v uradnem dokumentu policije in tožilstva, so zaskrbljujoče in po mojem mnenju nikakor ne sodijo v zakonito delo policije, tudi pri uporabi posebnih ukrepov ne. Napeljevanje policije k storitvi, izvrševanju, nadaljevanju ali dokončanju kaznivega dejanja je zelo sporno, četudi je storjeno pod krinko posebnih policijskih ukrepov. Sodna odredba, kot uradni procesni dokument, uporabe takšnih metod in ukrepov nikakor ne bi smela vzpodbujati. Ali bo nekdo nekoč opravil nadzor nad tovrstnim »posebnim« delom organov za notranje zadeve, bo pokazal čas.  

     

     

    V predlogu za izdajo odredbe je še navedeno, citiram:

    »Policija z zbiranjem obvestil in dokazov zgolj s klasičnimi metodami policijskega preiskovanja, tudi z izvedbo ukrepa zasega listinske dokumentacije na MOM tega standarda ne bi dosegla in je zato utemeljeno sklepati, da se z drugimi ukrepi ne bi dalo zbrati dokazov, oz. bi njihovo zbiranje lahko ogrozilo življenje ali zdravje ljudi, zlasti delavcev MNZ in uradnikov strokovnih služb na MOM.«

    Zastavlja se mi vprašanje, na kak način bi klasično zbiranje dokazov ogrozilo življenja ali zdravje policistov in uradnikov MOM? A je Franc Kangler kot župan Maribora predstavljal tako veliko nevarnost, da se je bilo bati za življenja ljudi? Življenja ljudi so bila v letu 2012 na mariborskih vstajah res ogrožena, vendar zaradi povsem drugih dejavnikov. Med ostalim tudi zaradi stalnega »bombardiranja« javnosti s strani medijev in organov pregona o domnevni kriminalni dejavnosti župana Kanglerja, posledično s tem poziva k vstajam s strani skupine FKNO. Za prepričati sodstvo o smotrnosti uporabe ukrepov pa so takšne grozljive navedbe več kot dobrodošle.

    Še posebej pa je potrebno izpostaviti način zbiranja obvestil, operativnih informacij določenih policistov, kriminalistov, ki so izključno na podlagi nekih nepreverjenih in dvomljivih podatkov anonimnih virov ali oseb, ki ne želijo biti imenovane, predkazenski postopek speljali tako daleč, da je sodna veja oblasti odobrila ukrep prisluha, odredila hišne preiskave ter sprejela kopico kazenskih ovadb od policije, za katere pa se je v kasnejšem kazenskem procesu ali pa že na tožilstvu ugotovilo, da sploh ne vsebujejo znakov kaznivih dejanj. Smatram, da je v takšnih postopkih nujno potrebna varovalka in da se na tak način pridobljene informacije ne obravnavajo kot uporabne. V kolikor pa ne gre drugače, je potrebno pozvati policiste ali kriminaliste, da razkrijejo svoje vire, informatorje in se šele takrat ugotavlja verodostojnost pridobljenih operativnih podatkov ter dokaznega gradiva. Tako obsežen, kompleksen in dalj časa trajajoč proces, kot je izveden v primeru Kangler, temelječ izključno na neverodostojnih in nepreverjenih podatkih, je zame nesprejemljiv. To prakso je potrebno spremeniti, kajti z njo se lahko povzroči velike kršitve človekovih pravic in negativno vpliva na osebnostni in družbeni status prizadete ter nedolžne osebe. Ali je iz vsega navedenega mogoče ugotoviti, da so policija, Okrožno državno tožilstvo in Okrožno sodišče, preiskovalni oddelek, delovali z roko v roki pri diskreditaciji in kriminaliziranju Franca Kanglerja, pa naj javnost presodi sama.

    Dne 19.2.2009 je Preiskovalni sodnik Janez Žirovnik iz Okrožnega sodišča v Mariboru, preiskovalni oddelek, izdal odredbo o izvajanju ukrepa nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem ter kontrolo in zavarovanjem dokazov v vseh oblikah komuniciranja. Odredba se je nanašala na nadzor telekomunikacij Franca Kanglerja in ostalih osumljenih. Sam dokument je nesmiselno posebej predstavljati v tej knjigi, saj je preiskovalni sodnik Janez Žirovnik v celoti povzel vse podatke, ki so bili navedeni že v predlogu za izdajo odredbe. Izdana je odredba za ukrep prisluha v trajanju meseca dni. Janez Žirovnik je v nadaljevanju ukrep še večkrat podaljšal, tako da so ga delavci policije izvajali skupaj šest mesecev. Posebej želim poudariti zadnja dva odstavka v odredbi, kjer je navedeno, da je policija dolžna prenehati z ukrepom takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil odrejen, o prenehanju pa morajo brez odlašanja obvestiti preiskovalnega sodnika. Prav tako se od policije zahteva, da so dolžni takoj po prenehanju izvajanja ukrepa vse pridobljene posnetke in dokaze, skupaj s poročilom predati Okrožnemu državnemu tožilstvu. Prav v tem delu pa je prišlo do kršitev s strani policije in tožilstva, kar dokazujejo ugotovitve in odločba Informacijskega pooblaščenca, opisane v enem naslednjih poglavij. Sprašujem se tudi, ali večkratno podaljšanje ukrepa prisluha, katerega je vedno opravil preiskovalni sodnik Janez Žirovnik, nakazuje na sum načrtne diskreditacije? Kajti skrajno nemogoče je vsakokrat naleteti na istega dežurnega preiskovalnega sodnika v obdobju šestih mesecev, ki podaljša ukrep. Vse to nakazuje na sum dogovarjanja med policijo in imenovanim sodnikom z določenimi nameni, o čemer bom podrobno pisal v naslednjih poglavjih.

     

     

    – SE NADALJUJE – 

     

    P. S.:

    Knjiga ŽUPANOV BOJ ni več v prosti prodaji, kontakt za naročilo ali nakup: zoran.saric@triera.net

     

    OBJAVLJAMO ŠKANDALOZNE POLICIJSKE IN TOŽILSKE DOKUMENTE IZ ČAROVNIŠKEGA PROCESA “KANGLER”!

     

    Naslovna FOTO, vir: https://pixabay.com/photos/face-shadows-ghost-black-portrait-654122/

    OBVEŠČANJE O OBJAVAH

    Bodite prvi obveščeni o novih objavah.

    Ne pošiljamo neželene pošte!

    Zadnje objave

    Najbolj brano zadnjih 7 dni

    DONIRAM s kreditno ali z debetno kartico, PayPal:



    ‘;

    Sorodne objave

    2 KOMENTARJI

    1. DANES JE DAN; KI GA NAM JE NAREDIL GOSPOD ! 2.Junij 2021
      ———————————————————————————————————-
      Ime česa je Kučano-Golobičev Komunizem?
      2. Je ime za policajsko -miličarski kriminal banditizem v Mariboru proti Francu Kanglerju
      https://siol.net/novice/slovenija/kangler-v-zadevi-lutkovno-gledalisce-tozilstvo-umaknilo-zahtevo-za-preiskavo-553657
      ALI 25. ZMAGA FRANCA KANGLERJA PROTI KRIMINAL MAFIJSKIM TOŽILCEM tov. M.KUČANA-Padroneja

    KOMENTAR

    Prosim vnesite svoj komentar!
    Prosimo, vnesite svoje ime tukaj

    Skip to content