– iz upora in protesta zoper sodni kriminal in sodno korupcijo v Sloveniji – M​. V.

Več

    NIKOLI SI NE DOVOLI UDARITI OTROKA, KAJ ŠELE DRUGEMU

     

     

    Ne dovolim udariti otroka! 

     

    Bilo je leta 1992.

    - Advertisement -

    Hčerkico sem imela v naročju pri prsih, sinček se je začel glasno jokati, a nisem vedela, zakaj, tudi nisem mogla kar vstati in iti do njega.

    Mož ni prenesel tega joka in ga je kar po zadnjici udaril, da bi ga utišal!??

     

    „Tega ne dovolim! Zakaj si ga udaril? Otrok se ne tepe!“ 

    „Nič hudega ni, če jih otroci malo po riti dobijo, tudi jaz sem jih dobil, pa mi nič ne manjka!“ 

    „Ni res, mene niso doma tepli in tudi ti ne boš tepel mojih otrok,“ sem vztrajala. 

    „Kaj pa je to, eno čez rit, nič takega,“ je vztrajal tudi bivši mož.

     

    Poklicala sem svojo mater, naj pride na pomoč.

    „Mami, on misli kar otroka tepsti, pridi takoj na obisk,“ sem ji rekla, saj bivši mož ni odnehal pri svoji nasilni vzgojni metodi.

     

    Skupaj z mojo mami sva dopovedovali bivšemu možu, da je vedno nek vzrok, zakaj otrok joka. Nikoli brez razloga. Treba je ugotoviti vzrok otroške stiske, ne pa udariti po njegovi stiski še dodatno. 

    „Jaz Maje nisem nikoli tepla in njene sestrice tudi ne. Otrok se ne sme udariti,“ je vztrajala moja mati.

    Mož je bil vztrajen, češ da je to za njega nekaj normalnega in da brez batin ne more vzgajati.

    „Včasih prosijo za to, da jih našeškaš,“ je vztrajal.

     

    Tedaj mi je bilo dovolj njegovega sprenevedanja in opravičil za tepež otrok.

    Povzdignila sem glas in rekla: „Če se samo enkrat ponovi, da udariš sina, boš samo spakiral in adijo! Isto zame velja! Samo enkrat me boš udaril, pa je konec! Adijo!“

    Jezna sem ga gledala in skoraj zavpila: „Jasno!?“

    „Tamle so vrata, samo spakiral boš in adijo za vedno!“ Srečo sem imela, da sem bila 100-odstotna lastnica, sicer bi še ugovarjal morda, a če ne bi bila lastnica, bi pa najela stanovanje, imela sem dobro plačo.

    Moja mati je dodal: „Prav ima Maja, ti ne smeš nikogar udariti!“

     

    Čakala sem, kaj bo rekel.

    Ker je videl, da se je mamica Majči prelevila v medvedko, ki brani mladiče, in da ne bo(m) odnehala, in da tudi moja mati ne bo odnehala, se je vdal.

    Poklapan zaradi svojega poraza je bivši mož dejal: Prav, če vidve obedve tako menita, naj bo.“

    Oh, kako sem si oddahnila, a besedo je 5 let kasneje po selitvi žal večkrat prelomil. Udaril ju je redko, a ju je. Če sem posredovala, je rekel, da bo še mene. Mene si ni upal. Takrat je bil on lastnik hiše in nisem ga več mogla vreči čez prag, kvečjemu on bi mene, med njegovimi sorodniki, ki bi vsi z njim potegnili, in tega se je zavedal. Ne bi bila smela prodati svojega stanovanja, pa ju nikoli ne bi udaril, ker bi bila na svojem, in zato odločnejša in močnejša.

     

    Draga mati!

    Nikoli si ne dovoli udariti otroka, kaj šele drugemu! 

    Tudi povzdigovanje glasu je otroku kot kazen, ohranjaj mirno kri in pogovarjaj se mirno rajši, namesto da se jeziš.

     

    KLOFUTA

     

    Naslovna FOTO, vir: https://pixabay.com/photos/boy-portrait-child-hands-hide-317041/

    OBVEŠČANJE O OBJAVAH

    Bodite prvi obveščeni o novih objavah.

    Ne pošiljamo neželene pošte!

    Zadnje objave

    Najbolj brano zadnjih 7 dni

    DONIRAM s kreditno ali z debetno kartico, PayPal:



    ‘;

    Sorodne objave

    2 KOMENTARJI

    KOMENTAR

    Prosim vnesite svoj komentar!
    Prosimo, vnesite svoje ime tukaj

    Skip to content