– iz upora in protesta zoper sodni kriminal in sodno korupcijo v Sloveniji – M​. V.

Več

    POLICISTKE IN POLICISTI UMIRAJO, NJIHOVI MORILCI OSTAJAJO NEDOTAKLJIVI

    Zoran Šarič, kriminalist v pokoju
    Zoran Šarič, kriminalist v pokoju
    Sem Zoran Šarič, rojen Mariborčan, domoljub, junija leta 1991 sem aktivno sodeloval v osamosvojitveni vojni kot delavec organov za notranje zadeve, od meseca decembra 2020 upokojen, do takrat pa 32 let redno zaposlen v policiji, 25 let na delovnim mestih kriminalistične policije kot kriminalist, zadnjih 7 let pa pomočnik vodje izmene v Operativno komunikacijskem centru Policijske uprave Maribor. Predvsem v zadnjem desetletju sem pri svojem delu pričel zaznavati veliko nepravilnosti in nezakonitosti v samih vrstah organov preiskovanja in pregona, kar sem kljub veliki izpostavljenosti predstavil v knjigi Županov boj o Francu Kanglerju. Danes nadaljujem s tovrstno tematiko, v pripravi je druga knjiga Boj še ni končan. Aprila 2020 sem bil celo deležen njihovega maščevanja zaradi mojih nazorov in aktivnosti v obliki predkazenskega pregona in hišne preiskave, vendar jim ni uspelo, dosegli so le svoj debakel, še enkrat več dokazali svojo zahrbtnost in nesposobnost. Ker skoraj do potankosti poznam delovanje in zakulisje teh organov, hkrati pa imam dober vpogled tudi v sedanje vroče politično dogajanje, smatram, da bodo moje kolumne prikazale neko realno stanje in predvsem resnico, kar je danes v množici medijskih manipulacij in sprevračanja dejanskega stanja nujno potrebno.

     

     

    Upal sem, da se mi ne bo treba odzvati na pretekle dogodke, kljub temu da je problem sistemski in kritičen, pa me je pred dnevi še enkrat več presenetila in šokirala novica o smrti policista D. K. s PP Piran. Tokrat je stvar prestopila vse meje. Za kaj gre?

    Na lastni koži sem aprila 2020 doživel vso bedo, nesposobnost in nestrokovnost vodstvenega policijskega ustroja, ki me je nedolžnega hotel procesirati, pa mu na srečo ni uspelo.

    Da se ne ponavljam, celotna zgodba je v objavi z naslovom “EKSKLUZIVNO: NEKDANJI KRIMINALIST RAZGALJA DELIKTE ALI KAZNIVA DEJANJA (VISOKO) V POLICIJI!”: 

    - Advertisement -

     

    EKSKLUZIVNO: NEKDANJI KRIMINALIST RAZGALJA DELIKTE ALI KAZNIVA DEJANJA (VISOKO) V POLICIJI!

     

    Od svoje agonije naprej sem se šele zavedel, da ti isti tega niso naredili samo meni. Seznanil sem se z zastrašujočimi primeri, ko so se odgovorne policijske strukture lotile nedolžnih policistk in policistov, jim pod krinko »zakonitosti« uničile življenje, zdravje, eksistenco. V vseh primerih so policisti dokazali svojo nedolžnost v kazenskih in delovnopravnih postopkih, pa so odgovorne policijske strukture peljale postopke do zadnje instance, kljub zavedanju, da so izgubile, delovale nestrokovno in nezakonito. Varuje jih institut, ki določa, da odpuščenega policista ni treba ponovno zaposliti zaradi nezaupanja, ki je nastal med delodajalcem in zaposlenim.

    Preveč je takšnih primerov, vendar do sedaj nihče ni javno izpostavil te problematike. Nihče ni tudi javno in odločno zahteval odgovornosti povzročiteljev. Vsi so znani, z imeni in s priimki, pa jih očitno zakonodaja ščiti. Vedno en in isti izgovor: “Mi smo naredili vse po določilih ustrezne zakonodaje, sodstvo pa naj pove zadnjo besedo!” 

    Dragi moji, nič niste naredili po zakonu. Če bi, noben policist in policistka ne bi doživljal agonije, ki ste nam jo povzročili. Ampak za vas je vse skupaj igra, v smislu: “Ups, smo mislili, da je tako, kot smo naredili, pa očitno ni, gremo naprej.” Brez pojasnil, zakaj, brez opravičila, kot da se ni nič zgodilo, nekateri celo do konca verjamejo, da so naredili prav. Bolno!

     

    Farsa v moji zadevi najdene GPS-naprave v prostorih OKC PU Maribor se prav tako nadaljuje. Zoper odgovorne sem podal kazensko ovadbo in odškodninski zahtevek na Državno odvetništvo.

    Najvišji policijski pritožbeni organ v sestavi članov Generalne policijske uprave in dveh zunanjih neodvisnih članov je na pritožbenem senatu odgovornim dokazal nezakonitosti, pa so bili ti s strani direktorja PU Maribor, ki je enako ovaden v mojem primeru, ocenjeni “ODLIČNO”. Še več, 20. 1. 2021 sem od namestnika Generalnega direktorja policije Jožeta Senice dobil dopis, v katerem ocenjujejo, da so uslužbenci ravnali v skladu s pooblastili in naredili vse potrebno, v skladu s čl. 148 ZKP. Ugotovili so sicer, da niso poročali tako, kot bi morali, in niso napisali vseh potrebnih dokumentov, na kar so bili z njihove strani opozorjeni, na nepravilnosti. To je vse, kar so v mojem primeru ugotovili, mimo ugotovitev pritožbenega senata, čigar sklepov sploh niso upoštevali. Popolnoma v stilu: “Zaradi enega Zorana Šariča, ki je odšel v pokoj, pa res ne bomo žrtvovali aktivnih, odlično ocenjenih delavcev po notranji zaščiti na PU Maribor.”

    V nadaljevanju me močno razjeda radovednost, kako bo potekala “farsa” v zvezi moje kazenske ovadbe, ki sem jo podal zoper njih. O vsem bom javno obveščal.

     

    FOTO in vir: Zoran Šarič

     

    Odškodninski zahtevek, ki sem ga za meni storjeno škodo podal na Državno odvetništvo v Ljubljani, Šubičeva 2, zoper delodajalca MNZ RS, je posebna zgodba. V njem sem specificiral materialno in nematerialno škodo, ki so mi jo z dokazanim nezakonitim delovanjem povzročili, in priložil vse potrebne dokumente kot dokazilo.

    Pa sem dne 9. 3. 2021 prejel odgovor Državnega odvetništva oziroma zavrnitev zahtevka, ki me je po eni strani razžalostil, po drugi pa mi odprl oči, kako v naši državi obstaja še ena državna institucija, plačana iz proračuna, ki s svojim nesposobnim delovanjem krši človekove pravice in deluje popolnoma v nasprotju s poslanstvom in z zakonodajo, ki jo ima predpisano.

     

    FOTO in vir: Zoran Šarič

     

    Kljub vsem izpolnjenim odškodninskim predpostavkam, ki jih zahteva odškodninski zahtevek, mi odgovorijo, da v mojem zahtevku te predpostavke niso podane. Sprašujem se, ali so na Državnem odvetništvu obravnavali kak drug zahtevek, pa so ugotovitve tistega vstavili v mojega? Druge razlage preprosto nimam, kot da mojih dokazil sploh niso prebrali, odločali so se izključno na podlagi samega dokumenta odškodninskega zahtevka.

    Najbolj sporno pa je to, da Državno odvetništvo lahko deluje in odloča izključno na podlagi pooblastila tožene stranke, v mojem primeru Ministrstva za notranje zadeve, pa tega pooblastila sploh niso pridobili, še več, odgovorne službe na MNZ sploh niso obvestili o mojem zahtevku, temveč so odločili popolnoma samostojno, enostransko, čeprav ne bi smeli.

    Decembra 2020, ko sem že bil upokojen, me je iz nekdanje službe OKC PU Maribor poklical pomočnik vodje Miran Čagran in me prosil, da mu posredujem datume mojega načrtovanega dopusta za leto 2020, pred upokojitvijo – ki sem mu jih sicer še v času službovanja posredoval, a je dejal, da jih je nekje založil in jih ne najde. Na vprašanje, zakaj to potrebuje, mi je dejal, da je na PU prišel moj odškodninski zahtevek in morajo sedaj preračunati vse moje opravljene delovne ure, nadure, dodatke, dopuste. Pri tem mi je dejal, da me podpira pri zahtevku, glede na to, kaj so mi naredili.

    Iz navedenega sklepam, da je bilo Državno odvetništvo v kontaktu izključno s Policijsko upravo Maribor glede mojega zahtevka, torej neposredno s tistimi, ki so mi povzročili škodo. Zavrnitev zahtevka me potemtakem sploh ne čudi, pooblastila MNZ niso imeli, odločali pa so se samo na podlagi subjektivnih in neresničnih mnenj osumljencev.

    15. 3. 2021 sem jim posredoval pritožbo na zavrnitev odškodninskega zahtevka, pa sedaj čakam na njihov veleumni odgovor.

     

    Državno odvetništvo RS, FOTO: Damjan Končar; vir: http://www.dodv-rs.si/

     

    Prehajam k bistvu kolumne.

    Pred dnevi me je zmrazil zapis predsednika Sindikata policistov Slovenije Kristjana Mlekuša na Facebooku:

     

    FOTO in vir: Zoran Šarič, https://www.facebook.com/kristjan.mlekus

     

    Sledil je moj ogorčen zapis na istem družabnem omrežju, citiram:

    Še en? Še ena žalostno grozljiva zgodba policista, ki so mu nedolžnemu uničili življenje psihopati na visokih položajih, ki se imajo za nedotakljive in najsposobnejše? In je zaradi njih moral umreti? Sem mislil, da se bo končalo? Pa se očitno ni! Kaj še čakate tisti, ki ste sedaj na položajih odločanja? Vse veste, kaj se je in se dogaja, pa še nič? Kaj čakate? Še več nedolžnih žrtev? Predolgo se že vleče…Nemudoma pričnite radirat, pometat to golazen, ni več izgovorov.”

     

    Vir: https://www.facebook.com/zoransaricmb

     

    Ne morem se več zadržati ob takšnih zgodbah, čustva kar privrejo na plano, vse zavore popuščajo, pandorina skrinjica je odprta. Še en policist, ki je izgubil zdravje in življenje zaradi pritiskov v službi, pa nedolžen? Resno sprašujem, kako dolgo še in kako dolgo bo nekdo ščitil morilce, ki uničujejo življenja ljudem in njihovim družinam? A ni že preveč mrtvih? 

    Spomnimo na smrt Jolande Roškar, samomor policista Stojana Kokola, inšpektorice s PU Koper, policista, ki je zaradi Kamagre storil samomor v priporu, danes bi bil oproščen. V vseh primerih je šlo, ali za nezakonito odpuščanje in uvedbo kazenskega postopka ali pa za pritiske neposredno s strani nadrejenih.

    Iz svojega primera lahko potrdim, da gre v takšnih primerih za izjemne psihične pritiske, neposreden napad na zdravje, iz navedenih zgodb pa je razvidno, da prizadeti zaradi navedenega niso več bili sposobni nadzirati svojih dejanj ali pa očuvati svojega zdravja. Tudi name je moja zgodba močno psihično vplivala, moje zdravstveno stanje ni več enako, kot je bilo pred dogodkom, in v kolikor bi pri meni prišlo do kakršnegakoli ogrožajočega bolezenskega stanja, potem se nočna mora za nekatere prične. 

    Čas je, da se javnost seznani z nekaterimi najbolj izstopajočimi primeri smrti policistov in policistk, ki se ne bi smeli nikdar zgoditi, pa so se, in to pri nas v naši Sloveniji. 

     

     

    1. SAMOMOR POLICISTA V ZADEVI KAMAGRA

    Leta 2015 je policija pod vodstvom mariborske kriminalistične policije na podlagi uporabe prikritih metod prijela »hudodelsko združbo« – v prisluhe sta se ujela tudi dva policista z območja PU Celje, očitek njima pa je bil, da sta iz malomarnosti prodajala in dajala v promet zdravila in druga sredstva za zdravljenje, ki so škodljiva zdravju. Gre za pet let dolgo sago o prodaji kamagre, nekakšne različice viagre, ki pa v Sloveniji ni registrirana.

    Posledice prijetja osumljenih v povezavi s kamagro pa so bile hude. Pred petimi leti je tožilka s posebnega oddelka za pregon uradnih oseb s pooblastili Andreja Žvanut začela pregon zoper policista Policijske postaje Rogatec Franca Mikoliča in njegovega kolega. Oba sta pristala v priporu in Mikoličev kolega je nekaj dni po aretaciji zaradi tega zapadel v tako hudo stisko, da je obupal nad življenjem in storil samomor. Mikolič je bil v priporu dva meseca, potem pa ga je na svobodo izpustil senat višjega mariborskega sodišča, čeprav je tožilka Žvanut vztrajala, da se mu podaljša pripor. Do zdaj sta bila edina policista, ki so ju v Sloveniji kazensko preganjali zaradi domnevnega trgovanja s kamagro. Mikolič je po uvedbi kazenskega postopka tudi izgubil službo na policiji.

    Po petih letih kazenskega pregona na ptujskem okrajnem sodišču je Mikolič dočakal oprostilno sodbo. Sodnica Marija Krajnc je sodbo oprla na izvedensko mnenje Joška Osrednikarja, ki je ocenil, da ni dokazov o škodljivosti kamagre. Za obstoj očitanega kaznivega dejanja bi moralo namreč sodišče z gotovostjo ugotoviti, da je bila kamagra zdravju nevarna. Tudi protipravno pridobljena materialna korist je bila minimalna.

    Zgodba je pretresljiva že z vidika, da so oba policista privedli k dežurnemu preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njiju odredil pripor. Policista, ki sta bila oba redno zaposlena, imela sredstva za preživljanje in nikdar pred tem kaznovana, pa so zanju v spregi kriminalistične policije, tožilstva in preiskovalnega oddelka našli priporne razloge, da so ju privedli v preiskovalni pripor. Močno me zanima, katere priporne razloge so navedli in kako so jih utemeljili? Rad bi videl te priporne razloge, kajti po mojem poznavanju kazenske zakonodaje in izkušnjah, JIH NI! Ni ponovitvene nevarnosti, ni begosumnosti, ni vplivanja na priče, skrivanja predmetov iz kaznivega dejanja, nič od tega NI. Vse je izmišljeno oziroma zrežirano tako, da so lahko prikazali celotno zadevo kot velik, senzacionalističen uspeh policije. Tipično za določene mariborske kriminaliste.

    V najslabšem primeru bi spisali kazensko ovadbo, sodišče pa bi naredilo svoje, vse do oprostilne sodbe, kot se je zgodilo sedaj na koncu. A izgubljeno je človeško življenje, življenje mladega policista, ki ni vzdržal pritiska neresničnih očitkov in je naredil samomor. Od preverjenega vira sem dobil informacijo, da bi naj bil eden od vodilnih preiskovalcev s PU Maribor zaradi samomora policista precej v šoku in se je zapil. Da se je zapil, bi še mogoče verjel, ker je to dokazal pred par leti v postopku s policisti, da pa ga je smrt policista prizadela, pa skoraj ne verjamem, ker ta oseba ni sposobna empatije.   

    Z neutemeljeno zrežiranim priporom se do danes nihče ni ukvarjal, “morilci” iz vseh vrst represivnih organov pa nemoteno opravljajo svoje delo še naprej.

     

    https://www.dnevnik.si/1042947278

    – na linku je tale članek, v Dnevniku objavljen 16. januarja 2021: 

     

    FOTO: Zoran Šarič; vir: Dnevnik, https://www.dnevnik.si/1042947278

     

    2. SAMOMOR POLICIJSKE INŠPEKTORICE S PU KOPER

    Decembra 2018 je v medijih močno odmeval samomor policijske inšpektorice s Policijske uprave Koper, ki se je s službeno pištolo ustrelila v okolici zdravstvenega doma Logatec.

    Kaj je bil povod temu? Kaj kmalu so v javnost prišle informacije o resničnem vzroku tega. Ugotovljeno je, da je tik pred smrtjo na medije naslovila poslovilno pismo, v katerem je navajala, da si je dolga leta prizadevala za menjavo preveč stresnega delovnega mesta, kar pa ji vse do usodnega dne ni bilo ugodeno.

    Že leta 2013 se je kot inšpektorica za notranje varnostne odklonske pojave soočila s preiskavo policijske nesreče svojih nadrejenih, vodstva PU Koper in lahko si samo mislimo, kakšne pritiske je v nadaljevanju doživljala s strani leteh.

     

    FOTO: Zoran Šarič; vir: MMC RTV SLO, https://www.rtvslo.si/slovenija/poslovilno-pismo-inspektorice-postavlja-vprasanje-kaksna-je-kadrovska-politika-policije/487308

     

    https://www.rtvslo.si/slovenija/poslovilno-pismo-inspektorice-postavlja-vprasanje-kaksna-je-kadrovska-politika-policije/487308

    – link, na katerem je zgornji članek MMC RTV SLO, v katerem je TV-prispevek iz Dnevnika:  

     

    Vir: https://www.rtvslo.si/slovenija/poslovilno-pismo-inspektorice-postavlja-vprasanje-kaksna-je-kadrovska-politika-policije/487308

     

    Ob prizadevanju za premestitev s preveč stresnega delovnega mesta je dobila več zdravniških potrdil, naj se jo premesti drugam. Med drugim je bil tudi predlog, naj se njeno orožje deponira pri nadrejenem. Nato je bila napotena tudi na zdravstveno komisijo Ministrstva za notranje zadeve, ki pa je ugotovila, da je zmožna opravljati naloge policije, kar da vključuje nošenje orožja, da pa se jo naj premesti na drugo delovno področje.

     

    Takratni namestnik generalne direktorice policije Tomaž Pečjak je za medije izjavil: Ko je zdravniška komisija ugotovila, da bi bilo primernejše drugo delovno področje, smo seveda to tudi Policijski upravi Koper sporočili in predlagali, ali na drugo delovno mesto ali na drugo delovno področje, lahko tudi v okviru taistega delovnega mesta, kar je bilo tudi možno.”

    Vendar se premestitev ni zgodila.

     

    “Vse, kar sem želela, je bilo stran iz Policijske uprave Koper,” je v pismu zapisala policistka.

    Večkrat je prosila za premestitev, neuspešno. V nekem odgovoru na njeno elektronsko sporočilo o težavah na delovnem mestu iz leta 2016 ji je sicer takratni vodja Službe generalnega direktorja policije Tomaž Pečjak zagotovil, da “kar zadeva iskanje drugega delovnega mesta, ne vidi(m) težav, in če bo(m) lahko, bo(m) vedno podal pozitivno mnenje”.

     

    Oktobra 2018 je na sistematskem pregledu zdravnik zapisal, da je nujna takojšnja prerazporeditev na drugo, manj stresno delo in še, da naj “orožje za zdaj ostane deponirano pri nadrejenem”. V tem času je policistka svojemu nadrejenemu sama predala orožje. Isti zdravnik je čez teden dni posredoval še enkrat, da bi bila nujno potrebna premestitev. Nazadnje je bila napotena na zdravniško komisijo, ki je odločila, da je zmožna opravljati delo v policiji, a da naj se premesti na drugo delovno področje.

    In po vsem tem je dobila odločbo iz Ljubljane: “Glede na obrazložitev zdravstvene komisije policije in kadrovski primanjkljaj, ki ga Policijska uprava Koper izpostavlja, predlagamo, da se v okviru Policijske uprave Koper zagotovi javni uslužbenki opravljanje nalog na drugem področju dela. Slednje se lahko zagotovi na istem delovnem mestu.” Tistega dne bi ji naj bila vrnjena tudi službena pištola. Z njo si je nekaj dni pozneje vzela življenje.

     

    Togost in neživljenjskost vodilnih v policiji je v takšnih primerih neizmerna. Ni sočutja, empatije, razumevanja, vsak gleda le nase, ko pa pride do tragičnega epiloga, pa se izgovarjajo na možnosti psihološke pomoči, ki jo nudi policija. Kakšne psihološke pomoči? V dvaintridesetih letih svoje poklicne policijske kariere sem bil v neštetih stresnih situacijah, niti enkrat mi ni nudena kakršnakoli podpora ali pomoč, nihče me nikdar niti ni vprašal, ali kaj potrebujem. V Gotenici so obstajali policijski antistresni programi, katerih jaz nisem nikdar videl in doživel, nekateri pri koritu po večkrat.

    Spomnim se, da sem v času te tragedije na Facebooku napisal en komentar v zvezi dogodka, in sicer v smislu, kako se lahko v policiji dogajajo takšne stvari. In sem bil kmalu zatem na opozorilnem razgovoru pri svojemu neposrednemu vodji Benu Topolniku, ki me je soočil z dejstvom, da jaz nisem tisti, ki bom javno sodil takšne stvari in da bom v bodoče na tapeti preiskovalcev z oddelka za notranje varnostne postopke PU Maribor. Prav te osebke sem si 24. 4. 2020 pošteno izkusil v svoji zadevi.

    Skratka, nepotrebna smrt policistke, tragedija za družino, morilci pa se še naprej sprehajajo na svobodi in opravljajo svoje peklensko delo.

     

    Vir: https://pixabay.com/photos/death-funeral-coffin-mourning-2421821/

     

    3. SAMOMOR POLICISTA STOJANA KOKOLA S PU KOPER

    28. oktobra 2020 je višji policist in pomočnik komandirja koprske policijske postaje 47-letni Stojan Kokol storil samomor. Policisti so pogrešanega kolega našli mrtvega na območju Kastelca, po pridobljenih informacijah si je sodil s službenim orožjem. Na spletni strani Policijskega sindikata Slovenije (PSS) so objavili pretresljivo izjavo za javnost, podpisal jo je predsednik PSS, Rok Cvetko:

     

    FOTO: Zoran Šarič, vir: https://primorska24.si/policijski-sindikat-slovenije-pritiski-na-pokojnega-policista-stojana-kokola-so-bili-necloveski

     

    Po prebranem lahko ostaneš samo nem, tiho, z mislimi globoko pri pokojnem, njegovi družini, dveh malih otrocih in soprogi, s prezirom pa pri tistih, ki so ga spravili tako daleč, da je v nemoči in v brezizhodnem položaju položil roko nase.

    Sporočilo Roka Cvetka govori samo zase, odvečne besede niso potrebne. Ali bo zadoščeno pravici, bomo ugotovili čez čas, ko bo SDT in sodišče obelodanilo svoje ugotovitve. Do takrat pa počakajmo v pričakovanju odgovora, ali vladavina prava v naši državi res obstaja, do takrat se bodo morilci še vedno prosto sprehajali na svobodi in opravljali svoje delo.

     

    Policist Stojan Kokol, žal pokojni; vir: https://primorska24.si/policijski-sindikat-slovenije-pritiski-na-pokojnega-policista-stojana-kokola-so-bili-necloveski

     

    Policijski sindikat Slovenije: Pritiski na pokojnega policista Stojana Kokola so bili nečloveški

     

    4. KAZENSKI PRIMER IN SMRT POLICISTKE JOLANDE ROŠKAR

    Jolanda Roškar je bila policistka na Policijski postaji Ptuj, ko so jo nadrejeni 28. oktobra 2013, zraven še treh policistov Policijske postaje Ptuj, obtožili sodelovanja pri zavarovalniških goljufijah ter odpustili.

    Opravljala je ogled prometne nesreče, v kateri naj bi šlo za domneven trk v divjad, pri tem pa je nastalo za približno tisoč evrov škode. V nesreči je bil obravnavan prvi osumljenec združbe, ki naj bi se ukvarjal z zavarovalniškimi goljufijami, glavni očitek Jolandi pa je bil, da se je na dan nesreče po telefonu petnajstkrat pogovarjala z lastnikom vozila, udeleženega v nesreči, in hkrati z glavnim osumljencem kriminalne združbe.

    Kljub temu da je opozarjala, da številka, s katere naj bi kontaktirala z osumljencem, ni njena, je niso hoteli slišati. Na vseh možnih instancah so postopek peljali naprej, se pritoževali, čeprav so vedeli, da ni kriva in da so bili sami v zmoti.

    Službe med pravdanjem ni dobila, zato se je redno vozila v Gradec in darovala kri ter plazmo. Specializirano državno tožilstvo je maja 2016 končno odstopilo od pregona, saj niso zaznali znakov kaznivega dejanja. Približno dve leti pred smrtjo jo je policija morala zaposliti nazaj.

    To je v zelo kratki obliki zgodba njene agonije. Ozadje je veliko bolj črno in nesprejemljivo. Skozi vsa leta kazenskega in delovnopravnega postopka so odgovorni z mariborske policije prali svoje napake in svojo nesposobnost, jih želeli prikriti, po vsej apokalipsi pa je Jolanda leta 2016 prejela sklep od SDT o zavržbi njenega primera. Kar tako enostavno, en papir, dokument, ki bi naj končal njeno trpljenje in opral njene eksekutorje!

     

    Brezčuten dokument PU Maribor o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi Jolande Roškar; FOTO in vir: Zoran Šarič

     

    V tem vmesnem času, ko je bila nezaposlena, se je s težavo prebijala skozi življenje, skrbela za mala otroka, na srečo je imela podporo v soprogu in prijateljih. Pa je celotno dogajanje pustilo posledice na njenem zdravju, zbolela je za rakom in leta 2019 umrla. Boj za življenje je policistka mariborske policijske uprave izgubila 16. aprila 2019, stara je bila 44 let, dva otroka sta tistega dne izgubila mater.

    Skoraj dve leti po Jolandini smrti je njenega partnerja Aleša kot dediča država terjala za 210,24 evra zaradi preveč izplačane plače aprila 2019.

    Sindikat policistov Slovenije, čigar članica je bila tudi Jolanda, je o terjatvi na družabnem omrežju zapisal, da togost uradnikov ne pozna več meja dobrega okusa”. 

     

    https://4d.rtvslo.si/arhiv/tednik/174626087

    – na liku je TV-prispevek “TRAGIČNA USODA JOLANDE ROŠKAR”, v Tedniku na TV Slovenija objavljen 8. julija 2019 –

     

    FOTO: Zoran Šarič, https://4d.rtvslo.si/arhiv/tednik/174626087

     

    Ker posedujem pritožbo Jolande Roškar, ki jo je leta 2016 Jolanda podala zoper odgovorne za njeno kalvarijo, je prav, da objavim celotno, saj je iz nje neposredno razvidna vsa beda in žalost takratnega policijsko, tožilskega in državnega ustroja.

    S svojimi iskrenimi besedami je Jolanda predstavila svojo žalostno zgodbo in s prstom pokazala na odgovorne:

     

    Pritožba Jolande Roškar zoper odgovorne; FOTO in vir: Zoran Šarič

     

    Zadnji odstavek pritožbe se me je pa neizmerno dotaknil in ga citiram v celoti:

    “Te dni morda prebirate fotografije iz dopusta ter obujate spomine, kako ste z družino preživeli čudovite dni tam nekje…jaz jih zaradi dejanj teh ljudi ne morem gledati že tri leta, saj so mi odvzeli dohodek in namesto, da grem na morje, varčujem za preživetje. Lahko pa se jim zahvalim, namreč dosegli so, da se z otroci v zimskih dneh držimo bolj skupaj, saj nas zebe in nam je tako topleje. 

    Lep pozdrav! Jolanda Roškar”

     

    Policistka Jolanda Roškar, žal pokojna; vir: https://www.slovenskenovice.si/kronika/doma/mrtva-policistka-morala-vrniti-placo/

     

    Kaj še naj dodam na vse skupaj? Vsaka beseda je odveč, morilci, ki imajo na vesti smrt Jolande Roškar, pa še naprej opravljajo svoje delo, eni celo na najvišjih položajih policije na državnem nivoju, in so med desetimi najbolje plačanimi policisti v državi, niso pa sposobni besede opravičila Jolandini družini ali pa nakupa kakšne šolske potrebščine otrokom.

     

    Precej je še podobnih primerov, ko so policisti šikanirani na delovnem mestu, nezakonito odpuščeni in kazensko preganjani. Na območju PU Maribor trenutno posebej izstopa primer kriminalista SKP PU Maribor D. S., ki je bil leta 2016 odpuščen zaradi suma zlorabe uradnega položaja, zadeva na delovnopravnem in kazenskem nivoju še danes traja, gre pa za neverjeten konstrukt njegovih nadrejenih, ki so mu najverjetneje iz zavisti, hudobije in zahrbtnosti priredili in zrežirali kaznivo dejanje, ki ga sedaj skupaj v spregi s SDT peljejo naprej, čeprav obravnavajo popolnoma nedolžnega človeka. Neverjetno je, kam seže človeška zloba. Ker je primer v postopku, ne bom podajal podrobnosti, pride pa trenutek, ko bo vse znano tudi javnosti.

     

    PO POLICISTKI JOLANDI NEZAKONITA BRCA IZ POLICIJE ZDAJ UBILA POLICISTA DANIJELA!

     

    Naslovna FOTO: kriminalistična službena izkaznica Zorana Šariča, FOTO in vir: Z. Š.

    Zadnje objave

    Najbolj brano zadnjih 7 dni

    DONIRAM s kreditno ali z debetno kartico, PayPal:



    ‘;

    Sorodne objave

    3 KOMENTARJI

    1. Spošt.g-Šarič!
      Velečastno delo opravljate.
      Včeraj sem ponorel v betici, ko sem pregral Vaš zapis o smrti policista Danijela, resnično, da se ti utrga.
      Danes ne bom pisal, ker je tega preveč, preveč te nemarne sramote slovenske policije, ki buta v nebo, nepojmljivo.
      Eno samo vprašanje pa se mi v vsej absurdnosti nemogoče situacije postavlja; ” Ali nikogar na vrhu policije ne boli glava? Pa tistega nižje pod taglavnim? Pa tistega, ki je nadrejen Barabi, ki je neposredno odgovorna za opisane primere? Se ne zgane nihče ?
      Kako je to sploh možno? Kakšen sistem je to ?
      Na radiju pa poslušam pred par urami, da so ustanovili parlamentarno komisijo, ki bo ( LMŠ) vodila preiskavo zaradi izkoriščanja Policije v politične namene, ali zaradi političnih pritiskov na Policijo s strani ministra Hojsa….
      MISLIM, DA MOGOČE RAZUMEM DOVOLJ, DA GRE verjetno ZA KORENINE ZADEV, KI JIH OPISUJETE IN SE BANDA NESPOSOBNIH VISOKO PLAČANIH LOJEV – MAFIJE BOJI; DA SE JIM BO “SISTEM” PODRL -OZ., DA HOJS POISKUŠA DELATI RED ?

      • Spoštovani!
        Prav imate, sedanja garnitura na MNZ pozna zadeve, se trudi narediti red, pa vidite, kaj se dogaja, očitajo jim vplivanje politike na policijo in ustanavljajo parlamentarno komisijo. Kolikor sem seznanjen, so nemočni proti tej udbomafiji. Kar se pa primerov, navedenih v kolumni tiče, naredili bodo vse, da se njihova krivda prikrije in ščitijo drugo drugega. Lp ZOran

    KOMENTAR

    Prosim vnesite svoj komentar!
    Prosimo, vnesite svoje ime tukaj