DOSJE je v objavo prejel dragocen komentar slovenskega intelektualca, ki pa najširši javnosti svojega imena ne želi razkrivati, citat:
Zanima me sledeče: zakaj se ne uveljavlja praksa, kot je v tujini, predvsem v skandinavskih državah, kjer zapirajo zavode za prestajanje kazni zapora, ker nimajo dovolj obsojencev za napotitev na prestajanje kazni zapora, v Italiji, Španiji, kjer se pravosodni sistem poslužuje alternativnih možnosti prestajanja kazni zapora?
V Sloveniji je res, da zakonodaja daje možnost alternativnih možnosti prestajanja zaporne kazni: do 9 mesecev hišni zapor, do 24 mesecev delo v splošno korist, do 36 mesecev vikend zapor. Vendar, ko se poglobiš v zaporniško problematiko v Republiki Sloveniji, ugotoviš, da je vsaj 30 odstotkov zapornikov oziroma zapornic, ki bi lahko prestajali zaporno kazen na alternativni način, a jim sodišča pri izreku kazni niso dala te ugodnosti oziroma možnosti za alternativno prestajanje kazni zapora.
S tem bi vsekakor dosegli, da bi se razbremenili zavodi za prestajanje kazni zapora v Sloveniji, sprostili bi prostorsko stisko in obenem omogočili obsojencem, ki si ne zaslužijo alternativnega prestajanja kazni zapora (krvni delikt, spolni delikt, droge), da kazen zapora prestajajo brez prostorske stiske in na bolj human način.
Ko sem se poglobil v prostorsko stisko zavodov za prestajanje kazni zapora, sem ugotovil, da je veliko manevrskega prostora za njeno odpravo na način, ki ga omogoča ZKP, KZ-1, vendar se ga slovenski pravosodni sistem ne poslužuje. Zato sem mnenja, da bi moralo ministrstvo za pravosodje dati navodila sodiščem, naj se poslužujejo alternativnih metod prestajanja kazni zapora. Slovenija pa gradi leta 2020 nove zavode za prestajanje kazni zapora – je to res potrebno?
Naslovna fotografija, vir: https://www.radio-odeon.com/