– iz upora in protesta zoper sodni kriminal in sodno korupcijo v Sloveniji – M​. V.

Več

    VSTATI OD MRTVIH

    Goran Arh, arhitekt
    Goran Arh, arhitekt
    V šole sem hodil v Novi Gorici, tudi večino življenja sem preživel tu. Sem sin očeta Gorenjca, Bohinjca, če sem natančen, in matere iz srbske družine. Rojen sem v Mostarju (Bosna in Hercegovina); moja mama mi je pojasnila, da takrat v tem novo nastajajočem mestu ni bilo dovolj hrane, ne bolnišnice, če bi se kaj zapletlo, medtem ko je njen rojstni kraj (Mostar) bilo staro mesto, z ogromnim kmečkim zaledjem, dovolj hrane in dobro organiziranim zdravstvom. Zato je šla tja rodit, kjer so ji njeni ljudje lahko pomagali. Potem se je vrnila v Gorico (vedno smo govorili Gorico, nikoli nismo rekli Novo Gorico!). Sem torej otrok juga in severa. Vzhoda in zahoda. Tu ob meji je komunizem mejil na kapitalizem, življenje je potekalo z vsemi napetostmi, pa tudi potenciali novo nastajajočega, obmejnega mesta, ki jih je okolje ponujalo. In ponujalo jih je dosti! Pa vzelo je tudi dosti. Po gimnaziji sem odšel v Ljubljano študirat, tako kot večina mojih sošolcev. Študiral sem arhitekturo in potem 30 let delal v poklicu. Nekaj časa v firmah, večinoma pa kot svobodnjak.

     

    Ljudje volijo idiote na oblast.

    Volijo jih zato, ker mislijo, da manj vedeti pomeni bolje živeti, nič vedeti je pa sploh ideal, saj to pomeni ustoličenje Neodgovornosti za boga – Krivde, ki zdaj vlada na Planetu namesto Boga – Ljubezni!

     

    Vladajoči skrivajo, kar počnejo, potem pa še kaznujejo tiste, ki bi radi odgrnili zaveso in odkrili resnico, da bi javnost videla še skrito dogajanje. S tem, ko nam resnico skrivajo, nas pravzaprav varujejo pred njo, vsaj tak je namen, saj resnice ne želimo videti.

    - Advertisement -

    Te poslance in voditelje potem volimo. Da si ne bi kdo mislil, kaj da je tisto, kar izvolimo v parlament – to izvolimo in to imamo! Neumnost napreduje progresivno (ne učimo se) in naslednjič izvolimo še večjega bedaka.

     

    Ne volimo odgovornih, ker ne volimo odgovornosti. Volimo Neodgovornost in neodgovorne.

    Radi jih imamo takšne – neodgovorne! Tudi sami smo radi takšni.

     

    Vir: https://unsplash.com/photos/2J3Q_XYZ2VM

     

    Svet je okrogel z namenom!

    Namen pa je ta (eden od namenov!), da se tudi na drugi strani sveta nekaj dogaja, mi pa tedaj lahko vidimo, da se njim dogaja isto, kot nam tukaj. Svet se vrti, ker je okrogel. Vse kar je “tam”, nekoč pride sem.

    Slej ko prej pridemo do tega spoznanja.

    Tako sploh kdaj lahko izvemo, kaj se dogaja tu pred našim nosom in česa doma ne vidimo.

     

    Ne opazimo (sami od sebe že ne!), kaj z načrtovanim neznanjem (planskim poneumljanjem in sprenevedanjem) storimo sami sebi.

    Če svet ne bi bil okrogel, tega ne bi nikoli vedeli.

    Tako vsaj z zakasnitvijo izvemo, zdaj pa, ko je internet … izvemo še nekoliko prej! V resnici nas resnica “rajca” od daleč. Eksotika!

    Od daleč jo zaznavamo lahko z rezervo, lahko jo interpretiramo, kakor jo hočemo in kolikor resnice lahko prenesemo. Razdalja pomeni določeno varnost, ker lahko vedno rečemo, da je to laž, govorica, izmišljotina … “fake news”. In tako pridobimo še nekaj let udobnega pogrezanja v neznanje o sebi!

     

    Potem resnica počasi prikaplja do nas in kot dvom pronica v naše glave (ker je vztrajna). Na koncu ugotovimo, da smo imeli ves čas enako sranje doma, le da ga nismo hoteli videti, nismo ga imeli za to, kar je.

    Laže si je zamišljati nekakšen aziatski kanibalizem, kot pa denimo evropskega, mi smo vendar kulturni, civilizirani … oni baje niso, so divjaki.

     

    Težko si je zamisliti aristokratske evropske družine kot masonske druščine, tajne skupine, ki molijo Satana … težko je verjeti, da bi aristokrati bili kanibalske zločinske tolpe, katerih člani so vse prej kot “aristokratski” v obnašanju.

    Morda pa samo ne vemo, kaj aristokratsko pomeni!?

     

    Vse to s prikrivanjem resnice so načini indoktriniranja domačega prebivalstva. Gre za preprosto mazanje oči z namenom skreniti pozornost s tistega, kar počnejo in kar nam počnejo.

    Mi jih branimo, zagovarjamo, jim gledamo skoz prste. Odpuščamo jim (dajmo jim še drugo priložnost, pa tretjo, pa četrto …), in zato se počutijo gotove, ker se jim tako nič ne more zgoditi. Lahko jih le znova izvolimo na oblast!

     

    Vir: https://unsplash.com/photos/TQlMqJQ_mp0

     

    Ko pa doma popustijo tesnila pokrova, s katerim tiščijo resnico dol, takrat pa njihove “napakice” iz preteklosti, ki so le delčki krute resničnosti, pricurljajo na dan. Trupla pokukajo iz zemlje.

    In temu, kar vidimo, ne moremo verjeti. Takrat smo kakih pet minut (ne dosti več kot to!) kot v šoku in ne reagiramo na resničnost v skladu s tem, kar vidimo in čutimo do nje. Ne reagiramo niti v skladu z zakoni!

     

    Gledamo resnico, pred sabo jo imamo, a ji ne verjamemo, ker sebi ne verjamemo. Potem čakamo “interpretacijo”.

    Ta pride od tistih, ki imajo od skrivanja resnice največje koristi. In takšno, preparirano, jo potem sprejmemo.

     

    Potem si ti ljudje izmislijo domobrance v tem tisočletju. To so tisti ljudje, ki trdijo, da komunizma ni več, ker komunistov ni več, so iz prejšnjega stoletja, domobranci so pa še.

    Zaradi njih zdaj nimamo Pravnega reda. Imamo le nadaljevanje Revolucije.

     

    In mnogo tega, kar je v Pravnem redu kriminal, v Revoluciji ni kriminal!

    Trupla so, morilcev ni.

     

    Vir: https://unsplash.com/photos/oK6VHjsnHys

     

    Kaj pa mi?

    Kaj mi smo?! Smo resnični? Bogve.

     

    Ni jasnih dokazov, da obstajamo, ker ne reagiramo na Življenje.

    Vedno si poiščemo nekakšne izgovore za tiste, ki nam lažejo, saj smo jih končno zato izvolili, da bi se nam lepše zlagali.

     

    Volili smo za tiste, ki lepše lažejo in znajo biti prepričljivejši. Mislimo si, da če so že vodilni, potem ne morejo biti slabi. Saj so naši – so eni izmed nas! (Pa še kako res je tole!)

    Večina jim verjame, večina jim zaupa, zato ne morejo biti slabi. V resnici so še slabši! Bili so dovolj dolgo izolirani od resnice, in zato so si jo sami skrojili.

     

    Je sploh lahko še kaj slabšega od tega, da si nekdo ustvari takšno okolje, kjer primerjava med Lažjo in resnico ni mogoča, ker nima kje videti resnice?!

    Socialne službe postajajo pedofilske organizacije v rokah od države plačanih zvodnikov, ki so vse bolj le dispečerske službe za dobavljanje svežih otrok.

     

    Afera Bibbiano v Italiji, kjer so ugrabljali otroke (200 otrok!), ne da bi kdo reagiral … in jih prodajali LGBT družinam po lastni izbiri, šele zdaj odkriva, koliko ljudi je bilo v ta posel vpletenih.

    Izgovor: da so ti otroci doma živeli v neurejenih družinskih razmerah! Da jim bo pri drugih bolje kot doma.

     

    In ker je večina vladajočih in z njimi dogodkov, ki jih povzročajo, še mnogo slabša, kot si mislimo, da je, se nam zorni kot sposobnosti dojemanja resnice močno zoži. Kaos smo preimenovali v svobodo. Neodgovornost smo povzdignili v boga. Norost je postala človekova pravica.

     

    Vir: https://unsplash.com/photos/5EOAoPiq56U

     

    Kakšen pa je lahko človek, ki pravi: “Prej, v SFRJ, je bilo boljše …”

    Pri tem da je Tito deseti največji morilec lastnih ljudi na svetu po merilih režimskih pokolov lastnega prebivalstva?

    V letih 1945 – 1980 je njegov režim pobil 1.070.000 prebivalcev SFRJ, civilistov, nasprotnikov režima. In celo tistih, ki so samo osumljeni kot nasprotniki režima, ki pa sploh niso nasprotovali komunizmu, temveč samo Titovemu komunizmu.

    Ne vidimo še dna tega, kako nečloveški znajo biti ti ljudje!

     

    Mi še z vrha nismo pobrskali, kaj šele pogledali v dno te groze nečlovečnosti. Namesto Pravnega reda imamo nadaljevanje Revolucije, in zato pri nas zločin v imenu režima ne velja za kriminalno dejanje. Kvečjemu je to patriotsko dejanje! Pranje milijarde skozi državno banko je že eno tako “patriotsko” dejanje. Dvomim, da se bo komu kaj zgodilo.

     

    Zadolževanje države spada tudi med patriotska dejanja, ker je pokvarjenim kapitalistom treba vzeti denar, tudi če kot dolg, in ga jim potem ne vrniti. Če to ni patriotsko, potem ne vem, kaj je.

    Kriminal? Najbrž je to samo sovražna propaganda, če kdo govori grdo o naših vodjih in o tem, kar so počeli in kar zdaj počnejo. To mora biti, saj nam Vampir sam sugerira, da gre pri opoziciji režimu za sovražno propagando, za boj za oblast in za sovražni govor. Za napad na NOB! In takšno mnenje se je v javnosti prijelo.

     

    Opozicija je naenkrat demokraciji odveč, ker proizvaja “afere”. Nato nam postane demokracija odveč. Režim sicer trdi, da imamo demokracijo, toda ta ima vse več elementov diktature. Imamo torej nadaljevanje diktature pod krinko demokracije! V tem ne vidimo nič hudega, saj smo tudi prej lepo živeli brez demokracije.

     

    Vir: https://unsplash.com/photos/Nf4NE_rxNmE

     

    Kako lahko nekdo trdi, da je prej bilo boljše pri 1.070.000 pobitih v prejšnjem režimu, ki se nadaljuje s tem sedanjim?!

     

    Je morda tistim na Golem otoku bilo dobro? Pojavijo se globoke misli globoke države, ki se kot ogenj širijo po državi. Izgovarjajo se javno in brez sramu. “Včasih (ko nismo nič vedeli!) je bilo lepše!” V SFRJ smo imeli službe, nihče ni bil brezposeln … (množice Jugoslovanov, ki so odhajale v tujino za delom – kaj ti niso bili brezposelni v SFRJ?), vsi so dobivali stanovanja in plačo (zakaj so šli v tujino delat, če je to res, kdo pa hodi ven delat, če je v domovini plačan za svoje delo?!).

     

    In koliko brezposelnih je država varno pospravila v obvezno (beri: prisilno!) služenje JLA. Vsi v JLA so bili brezposelni!

    Proizvajali so patriotizem, spravljeni za žico, pod vojaškim režimom, brez plače in ločeni od družine. Torej so bili internirani.

     

    Skratka, prej nam je bilo bolje!

     

    Vir: https://unsplash.com/photos/Dshamae4RMM

     

    Sčasoma (ker ljudje ves čas nekontrolirano rijejo po zemlji), trupla sama skačejo ven iz zemlje.

     

    Laži nostalgikov socializma se seštejejo v to, da se sprehajalec spotika ob lobanje žrtev režima – ki ga obožuje!

    Najprej rečejo: “Ni res, lažete …”

     

    Potem, ko jim pokažeš dokaze, rečejo: “Ah, dolgočasno …, vedno ponavljate eno in isto (vi pa počnete vedno eno in isto: ubijate!), to je drugorazredna novica … ni pomembno, to je vse v funkciji boja za oblast, samo za oblast vam gre!” (Ne, vam gre samo za oblast.)

    Teh dokazov sploh ne bi smeli imeti, tako pravijo, protipravno jih je kazati naokrog. Ko dokazi vztrajajo in se še množijo, ti rečejo: “Drugi so isto počeli.”

     

    Ali pa: “Kaj bi šele oni nam delali, če bi …” Kar seveda ne vzdrži. Zakonodaja EU nalaga, da se povojni protipravni pomori raziščejo, trupla identificirajo in pokopljejo, da bodo družine in svojci vedeli, kje imajo umrle prednike. Pri nas pa se arhivi uničujejo! Dokazi se skrivajo.

     

    Zadnji stadij evolucije Revolucije in s tem izgovorov, je pa: “Ja, smo … pa kva pol! Še premal’ smo vas.”

     

    Kar je pravzaprav bolj obljuba za naprej in ne obžalovanje za storjene zločine iz preteklosti. Tu se pokaže, koga smo volili in zakaj smo ga volili. Stanje norosti se najlaže zaguga v juho otopelosti na prireditvah, kjer pojejo: “Nosila bom rdečo zvezdo, cigu migu …” Itd. itd.

    Za začetek si obleci volnene spodnje hlačke, pa jih nosi, da se ti ne prehladi šcheguevarček na trajektu.

     

    Svetlana Makarovič in Primož Siter na koncertu Nosil bom rdečo zvezdo; vir: http://arhiv.dd-trbovlje.si/?p=8608

     

    Pri meni je tole doseglo nivo, ki je daleč od jeze in bolečine, ker že presega oboje. Zato … naj se gnus razlije!

    Raztelešenje in gnitje telesa, malikovanje Smrti, socializacija izgub zaradi slabega vodenja, vsiljevanje in izsiljevanje skupinske odgovornosti ter skupne “krivde ” za en kurc vodenje in upravljanje (izrek sodbe se na primer začne z dikcijo: “v imenu naroda”), pa socializacija dolgov, ki je v bistvu ustoličenje Neodgovornosti, čemur sledi iskanje nadomestnega krivca … Posledica tega je ustoličenja Krivde za Boga na planetu.

    In ta nam zdaj vlada.

     

    Vir: https://unsplash.com/photos/ZJR–G6nXvk

     

    Uzakonitev abortusa in evtanazije je zdaj manifestacija in materialni dokaz zblojenih možganov. To je novi socialni inženiring! Socialne službe se spreminjajo v pedofilske organizacije od države plačanih zvodnikov, ki so dispečerske službe za dobavljanje svežih otrok LGBT skupnosti.

     

    Očitna degradacija človeka je proglasitev cele vrste norosti za človekovo pravico. V bistvu to pomeni razkrajanje človeške duše. In s tem je civilizacije konec. Komunizem je vzgojil oportuniste, bebce, pohlevne ljudi, ki doma redijo kompost (postkomunizem) sovraštva, v katerega zmečejo vse, kar jim pride pod roko, česar Partija ne mara. Kaj je za stran, jim naročajo šola, RTV, FDV, DDT (ah, ne, DDT ne, ta je manj škodljiv …) in drugi mediji.

     

    Ta kompost (postkomunizem) raste, fermentira in daje pričakovane rezultate. Zalivajo ga s komunistično ekologiko! Zato ne vedo, kaj je iz česa nastalo. Iz komposta (postkomunizma) lezejo ven črvi, pa ne zato, da bi naredili kaj koristnega ali da bi iz zemlje kaj zraslo. Zato, da bi se maščevanje nadaljevalo in bi še naprej služilo režimu. To je skrajni konec civiliziranosti. Da ideologija, ki je mrtva, kot zombi vstane, se povzpne na vodstvena mesta (v bistvu pa kar tam ostane) in vodi žive ljudi.

     

    Vir. https://unsplash.com/photos/uar5jbL7zOA

     

    Civiliziranost razumem kot dogovor vseh državljanov, ki je zapisan v dokumentu Ustave! Ta je osnovna listina/sporazum med državljanih, saj priča, pod katerimi pogoji so vsi pripravljeni živeti skupaj v isti državi.

     

    Pravni red ni ideologija ali religija.

    Pravni red je nekaj drugega. Pravo temelji na izkušnjah človeštva in ima opraviti z neprestanim tehtanjem dejstev med Pravico in Prav. Pri tem je Pravica zapisana in jo določa zakon. Ni pa še rečeno, da je Pravica tudi Prav! Prav namreč izvira iz Telesa. Iz izkušenj! Ne iz pisane besede.

     

    Se pravi, da je občutek za “prav” glavni vir človečnosti, in je zato referenčna točka, ki je enaka za vse človeštvo. Ta Zavest je zato dolžna oplajati in navdihovati vse druge oblike parcialne (parcialnih – ker ni samo ena) zavesti!

     

    Kaj in koga naj Zavest Telesa navdihuje? Pravico, zapisano v zakonu, in vse tiste, ki jo izvajajo!

    Pravičnost zapisana v Zakonu (in Ustavi!) izvira iz želje človeštva po pravičnosti in ne iz želje po maščevanju. Ko ideologija izrine pravo … (kar se pri nas zdaj dogaja), je to enako kot takrat, ko Dogma (katerakoli, ideološka ali verska) presoja o prav(ici)!

     

    Pravica je tedaj že zapisana v dogmi. Tam je od … zmeraj!

    In kjer je pravica zapisana v Dogmi, (tudi Manifest je samo dogma!), velja, da je “Pravni sistem” = Dogma.

    V resnici pa je to razčlovečenje.

     

    Vir: https://unsplash.com/photos/Sbzdce7DucU

     

    Bistvo človeštva in človeka je duhovna rast in ne stagnacija. Dogma je razčlovečenje zato, ker odreka človeku (in človeštvu!) pravico živeti po svoje in pri tem uporabljati Svobodno Voljo za učenje. Zavest, ki jo Svobodna Volja tako kreira, je TELO.

     

    Telo (pisano z veliko začetnico) je koncept razumevanja delovanja Stvarstva, in je kot taka človekova in Božja zavest.

    V bistvu pa mi otroka (v tem primeru je to človeštvo) pripeljemo v lunapark, cirkuško zabavišče in mu tam prepovemo vožnjo NA VSEH avtomobilčkih, raketah, letečih krožnikih, ringlšpilih, roller-coasterjih, prepovemo mu iti v hišo strahov, gristi sladkorno peno, se nesmrtno zabavati!

     

    Otroku (človeštvu) naredimo Življenje môrasto, lepoto nedosegljivo, igro omejeno z našimi predstavami namesto svobode. On pa lahko opazuje svet le skozi stekleno bučo, skozi vodo, v kateri plava zlata ribica. Ta predstavlja naše nedosegljive sanje, ki crknejo, ko jih daš iz akvarija na zrak! Ničesar se ne sme dotakniti, svet se zanj spremeni v muzej. Prepovedano je to, prepovedano je ono …

     

    Sčasoma je VSE prepovedano, življenje pa regulirano do najmanjše podrobnosti.

    Od tu naprej je le še majhen korak do KANIBALIZMA. Kanibali so nam povedali, da je resnica samo stvar interpretacije.

    Ne več osebne izkušnje. Ni potrebna. Prepovedana.

     

    Vir: https://unsplash.com/photos/T43tMZ5jyzs

     

    Pred več kot 40 leti sem bral o neki antropološki raziskavi v Afriki, kjer so antropologi naleteli na primerke plemen, ko so ženske, matere, zapustile dojenčke. Izgubile so materinski nagon!

    Pleme je posledično razpadalo, odnosi so se skrhali, se izgubili, ni jih bilo več. Niso jih znali ponoviti (obnoviti), in zato plemena nič ni več držalo skupaj.

     

    Matere niso dojile, niso več skrbele za naraščaj in pojavil se je kanibalizem. Ne spomnim se, ali je pisalo v knjigi, ali je to bila posledica posega belih kolonizatorjev, ki so zajeli in odpeljali vse moške v plemenu v suženjstvo. Lahko so se tudi moški poženščili, kaj jaz vem.

    Pleme so tako potisnili v njim neznano duševno stanje, v kaos, ki nastopi, ko prekinemo navade, uničimo tradicijo, pokvarimo imunski sistem.

     

    Vem le, da to nam zdaj počnejo!

    Uničujejo družino in izvajajo socialni eksperiment. V Afriki so v opisanem primeru posledice bile porazne, skupnost (pleme), v našem primeru pa narod – se razkroji na prafaktorje. Ker plemena ni nič več držalo skupaj, so bili lahek plen parazitom. To pa je tudi bil glavni namen “eksperimenta”. Uničiti imunski sistem, ki drži pleme skupaj!

    Še vedno je. Pri nas je to raznarodovanje Slovencev in Slovenije.

    Izvaja ga milan kučan.

     

    Vir: https://twitter.com/SabrinaStrnisa/status/880136878485372932/photo/1

     

    Navedel bom dva primera popolnega razčlovečenja.

    Družba je v enem primeru na poti razčlovečenja zaradi religije in ideologije, v drugem pa zaradi tradicije. Oboje, ideološko ali versko, tradicionalno razčlovečenje je prisotno tudi pri nas. Ideološko dopolnjuje versko in narobe.

    Oboje prezira Življenje kot tisti edini čudež, ki se ga vsak dan lahko dotaknemo z roko. Drugi primer razčlovečenja, tisti, ki se skriva za podaljšano roko tradicije (to človek sprejme z vzgojo in brez razmišljanja, ker to tako pač je), vzdržuje pobijanje živali in v tem ritualu ne vidi ničesar slabega.

    Ne vidi slabega v tem, da družba organizirano muči in množično pobija živali za hrano, kozmetiko in najbrž še za kaj drugega (iz užitka!). Tradicija, pač. Družba v tem zadnjem primeru ne vidi, da so živali surogat za ljudi, in da je mučenje živali samo nadomestilo za mučenje in pobijanje ljudi.

     

    Jaz v tem vidim tudi napoved, čeprav se večina ne bo strinjala s tem; vidim oči živali in v njih blesk zadnjega diha človeka. In mi je hudo. Toda, najprej mi je hudo zaradi živali! Potem za ljudi. Človek ima izbiro, žival je nima. Če bi živali nenadoma izginile s površja sveta, bi ljudje začeli jesti – ljudi! Prirejali bi boje za preživetje in jedli poražence.

    Slej ko prej bi pojedli tudi zmagovalce.

     

    Vir: https://pixabay.com/photos/slaughter-head-market-beasts-2666437/

     

    1. GRUZ 200, 2007, sovjetski film, režiser Aleksei Balabanov

    Čas afganistanske vojne, kraj dogajanja je provincialno mestece Leninsk, nekje pod Leningradom. Film se zgleduje po resnični zgodbi. Gruz pomeni tovor. V tem primeru gre za letalski tovor mrtvih vojakov, trupel iz vojne v Afganistanu.

     

    Številka 200 pomeni število trupel. Profesorju “Znanstvenega ateizma” Artjom Kazakov se na poti od brata, vojnega komisarja, k mami pokvari avto. Zaide na temačno posestvo Alekseja, bivšega kaznjenca, s katerim se ob pijači pogovarjata o bogu in duši, v stilu Dostojevskega.

     

    Kmalu po Artjomovem odhodu se na posestvu pojavita fant Artjomove nečakinje, Valjero, in nečakinjina prijateljica Angelika. Fant Valjero obleži pijan pod mizo in Angelika ostane na posestvu sama z Aleksejem in s čudaškim načelnikom milice Žurovim. Ko še Aleksej opit zaspi, jo manijak Žurov posili s steklenico vodke (porine ji steklenico v vagino!).

     

    Potem Angeliko odpelje v motociklu s prikolico v industrijsko naselje ogromnih štrlečih dimnikov, toplovodov in hangarjev, v stanovanje svoje zapite, slaboumne matere v stanovanjskem bloku. Žurov pripelje Angeliki, priklenjeni na posteljo, dva “ljubimca”; njenega mrtvega ženina, ki je prispel z “Gruzom 200”, ter obstreljenega in nato mrtvega zapornika.

     

    Utrinek iz filma “Gruz 2002; vir: https://eefb.org/perspectives/aleksei-balabanovs-cargo-200-gruz-200-2007/

     

    Zgodba se “razplete”, ko vzame stvari (oziroma po rusko – orožje) v roke “trdna ruska ženska” – Aleksejeva žena. Ta ustreli Žurova, ki v stanovanju, polnem debelih muh, Angeliki in dvema truploma prebira pisma mrtvega ženina. Razplet v narekovajih: tuleče dekle, ki ima na sebi samo bele nogavice, s tremi trupli, ki jih obletavajo tolste muhe, v kuhinji pa se pred televizorjem neumno smehlja pijana manijakova mati.

     

    V Peterburgu nato srečamo ciničnega in brezvestnega Valjero, ki predstavlja razvojni stadij modela današnjih “novih ruskih” politikov in poslovnežev. Brez obžalovanja gre naprej, novim dogodivščinam naproti.

     

    2. THE SEOUL TIMES. Sunday, July 14, 2019

    Znano je, da nekateri Kitajci jedo otroke.

    Novica o tem je že zakrožila po internetu in po E-pošti in šokirala svet. Poročilo, poslano z “emailom”, je prispelo na The Seoul Times in potrdilo novico z več živopisnimi grozljivimi fotografijami embrijev in fetusov, pripravljenih za juho.

     

    Poročilo je navajalo mesto v južni provinci Canton (Guangdong). Tam Kitajci uživajo zelenjavno juho, skuhano iz otrok, ki naj bi povečala splošno zdravje pri človeku, dobro počutje in še posebno spolno slo. Cena takega kosila je približno 4,000 US dolarjev. Direktor podjetja je v intervjuju izjavil, da je podatek resničen in da je sam pogosto gost tega lokala. Gre za specialiteto in v lonec, kjer se 8 ur prekuhavajo otroci skupaj s piščančjim mesom, se dodajajo dragocena zelišča. Pokazal je na svojo drugo ženo, s katero je prišel. Stara je 19 let. 62 let star moški je trdil, da imata seks vsak dan.

    Po nekaj tednih čakanja je vzel s sabo novinarja v restavracijo, potem ko so ga obvestili, da imajo na meniju juho iz rebrc (lokalna šifra za juho iz otrok).
    Tokrat se je nek par, ki je že imel dve hčerki, odločil za abortus, potem ko je dobil potrditev, da bo naslednji otrok tudi deklica. Fetus je bil že otrok, star 5 mesecev!

     

    Pet mesecev stara abortirana deklica   

    Vir: https://www.priestsforlife.org/resources/monica/monica2/ThephotosinthisgalleryareofPatrickandSarah/sarahnotebeautifullydevelopedhandsandface.html

     

    Trupla otroci, ki so blizu rojstva in umrejo navadne smrti, stanejo 2000 v kitajski valuti. Tisti, abortirani, stanejo nekaj sto v kitajski valuti. Pari, ki nočejo prodati mrtvih otrok, lahko prodajo placento (porodno posteljico) za nekaj stotakov!

    Citirali so krajevnega reporterja, ki je rekel, da je to nastajajoč nov problem, ki nastaja iz kitajske politike, povečane skrbi za zdravje. Ali pa je le reakcija, torej povračilni udarec, za zakon o družini z enim samim otrokom.

     

    Nečlovečnost te zločinskosti izhaja tudi iz dejstva, da ima večina Kitajcev mnogo raje moške potomce, in zato se revne družine odločijo za prodajo deklic. Mrtve otroke lahko kupiš na Tajskem za 70 US dolarjev in se uporabljajo za specialitete na žaru. (Izpustil sem fotografije iz članka, ker česa tako groznega nisem še videl!)

     

    Ti ljudje ne vedo, kako je, ko te možgani (to so tiste smeti v naši glavi, ki so nam jih v možgane polnili s civilizacijo, kulturo, z ideologijo, religijo …) ne branijo več pred Resnico Telesa!

    Pojma o tem nimajo!

     

    Takrat vse to, česar do zdaj nismo bili sposobni sprejeti, ne verjeti, o sebi, o drugih … o vsem, kar smo potisnili v telo in v podzavest …, v trenutku vdre v zavest.

    Ostaneš brez možnosti “obdelave”, poravnave, prilagajanja, pogajanja … brez obotavljanja, brez vseh dobrobiti civilizacije, bi se reklo!

    Tedaj se zaveš, da vse živi in da je vse ZDAJ. Preteklost, Sedanjost, Prihodnost so zdaj – VSE hkrati.

    Zdaj se manifestirajo hkrati. Zato takšna zmešnjava.

     

    Vse bliže smo zavesti, da smrti ni, da pravzaprav Smrt ne obstaja, in tega nas je najbolj strah. Ne moreš ubiti, kar bi rad ubil. Ker če smrti ni – kaj bom z Bolečino???

     

    https://unsplash.com/photos/fX1gXvsUZOI

     

    Resno: Smrt je izmišljotina, ki je bila ustvarjena samo zato, da lahko pobegnemo stran od vsega, kar naše Telo ve, kar nosi in ohranja, ker ne sme izgubiti. In ker naši možgani znanja o tem ne prenesejo – Telo prenaša vse, ker MORA!

     

    Naenkrat se vzorec spremeni, naenkrat ni več kam pobegniti. Spremeniš se v Vesolje, in vsa Zavest Vesolja vstopi vate, ne more zbežati pred tem, kar ta zavest sama je! Vate se prelije vsa avra Planeta, vse tisto, kar ovija Planet v teman plašč neznanja … vsa njegova teža vstopi vate (v bistvu je že tam!) in hoče, zahteva, da vse to, kar si zanikal, posvojiš.

     

    Zanikanje je kulturno in civilizacijsko pogojeno! Možgani so izločevalni, medtem ko je Telo vključujoče. In zdaj bo odločalo Telo! To je obdobje vlade Telesa. Tokrat Telo vodi “igro”!

     

    V tem stanju se moreš sebe ločiti od Telesa, ne moreš telesa zapustiti Materi Zemlji v hrambo, kot smo to vedno počeli. V Sv. Pismu obstaja “vstajenje od mrtvih”.

    To pomeni, da te ločitve – na katero smo navajeni ob smrti -, da telo zapustimo, potem ko smo ga izkoristili, ga izmučili in napolnili z nesmisli in s krivicami … no, tega, da ga zapustimo – Stvarstvo ne sprejme!

    Ne strinja se več s tem.

     

    Vir: https://unsplash.com/photos/hSMdFdGaS2A

     

    Vstajenje pomeni srečanje s tem, kar smo, z vsem, kar smo bili. Brez ostankov!

    Kdor pozna izraz “vstajenje od mrtvih”, si lahko predstavlja, da v trenutku Vstajenja ni več mogoče telesa (Telesa kot Zavesti!) preprosto zavreči in ga zabrisati Materi v obraz, češ: “Tu ga imaš! Nočem ga.”

     

    Ker je Telo – tudi Zavest! Mi pa pravimo Materi:
    ”Jaz sem se ga utrudil (Telesa – Zavesti), zdaj se ti ukvarjaj naprej z njim (z mojim telesom) … ne maram ga več, staro je in utrujeno, nič več ni mlado in lepo, zdravo in močno … Nočem ga!”

    Ona je pa mislila, da nam s telesom daje darilo, da nam je podarila orodje, s katerim Njo lahko razumemo, s tem pa Življenje, ki ga je ustvarila, Vesolje, Boga … da se s Telesom učimo o Zemlji, o Stvarstvu.

    Učimo se o Njenem svetu, o nas in o Njej – v nas! Ti ljudje … ne vedo, kako je, ko se nimaš več kam skriti, ko nimaš kam pobegniti; ne v ideologijo ne v religijo ne v kak skrit bunker globoko pod zemljo.

    Nič te ne more več zaščititi pred Resnico!

     

    Ko nosiš vso grozo sveta v sebi v popolnoma zavestnem stanju in se vsa naenkrat zbudi! Podzavest pa tako ne obstaja več.

     

    Ne vedo, da je to tako grozno …, ko te tvoje lastne žrtve prosijo, da si (sam sebi) vendar že odpusti, ker so ti one že davno odpustile.

    Le tebe še čakajo.

    Ne morejo te več gledati, kako trpiš.

     

    Ti pa te groze, ki jo nosiš v sebi – do zdaj jo je nosilo telo (Telo) -, ne sprejmeš, zavest je ni sprejela.

    Grozo, ki si jo sam ustvaril, nimaš kam položiti. Vendar pa je ne moreš zapustiti, nimaš je kam odložiti … ali dati nekomu ali prodati nekomu, saj ima vsak svojo, ki se je ne more znebiti …

     

    Noben je niti ne bi razumel! Žrtve jo razumejo.

    To se bo zgodilo. Nikar ne upajte, da bo to šlo mimo vas!

     

    Meni se že zdaj smilijo tisti, ki tega ne vedo. Smilijo se mi za vse tisto, kar zdaj delajo.

    Ljudje, človeštvo, smo si izmislili civilizacijo zato, da ne bi vedeli, ali da bi manj vedeli … da bi vse ostajalo zunaj nas. A je zdaj Planet poln, Zemlja je polna, in ne more več nositi.

     

    Le tako smo nekako organizirali svoje cenjeno “neznanje”.

    Civilizacija je organizacija “neznanja” in nezavedanja. Samo tako smo lahko preživeli, če nismo želeli vedeti oziroma videti celote!

     

    Omejili smo svoje znanje na fragmentirane delčke zavesti, specializirali smo se za vsak košček posebej. Vsak je namenjen določenemu (omejenemu!) znanju.

     

    Vir: https://unsplash.com/photos/j0vIeF69Jgc

     

    Nobelovo nagrado dobiš za omejeno znanje, za ozko specializiran (beri: ne-nevaren) delček zavesti. To je namreč pomen specializacije. Nato takšno specializirano znanje, fragmentirano in osiromašeno, če pogledamo z očmi celote, preusmerimo proč od glavnine. Glavnina – je znanje Zavesti Telesa.

    Ta je zdaj neznana človeštvu in skoraj nihče se je ne zaveda. Ne zaveda se njene prisotnosti, kaj šele njene pomembnosti za nas, za vzdrževanje Življenja. Ne zavedamo se njene Odgovornosti za Stvarstvo!

     

    Potem pa to “neznanje” kanalizirano uporabljamo z namenom preusmerjati pozornost proč od “zavesti” na način, da z dogmo prekinemo vez med Vzrokom in Posledico. Dogma nas pri tem ustavi! Postavi nam Avtoriteto in mi vanjo ne dvomimo, ker ne smemo vanjo podvomiti.

     

    To storimo tako, da posledic preprosto nimamo za posledice, temveč rečemo: “Zgodilo se je”. S tem izgubimo stik z Vzrokom.

    Iz tega rituala zanikanja povezave posledice z vzrokom, ki smo si ga ustvarili, smo naredili neke naše dnevne uporabnosti. Za lepo obdelano pomanjkljivo zavest, za fragment enega omejenega znanja, za katerega si se specializiral, lahko celo prejmeš Nobelovo nagrado!

    Svet ti je hvaležen, da si “znanje” varno shranil v nezavest, da si jo dal v predal in s tem (iz)ločil iz Celote.

     

    Potem bo lahko še kdo drug deležen Nobelove nagrade. Nekdo, ki si bo izmislil “interdiciplinarnost”.

     

    Tako smo ustvarili na videz “neškodljivo” znanje. V resnici je takšno še kako nevarno, saj se fragmenti ne zavedajo, kaj delajo Celoti. Stvarstvo pravi – dovolj je bilo tega! Življenje, kot pojav v Vesolju, je zaradi tega ogroženo! Civilizacijo moramo jemati kot velikanski organizem, ki trpi in se muči, ker nima nosilca Zavesti.

    Zato mora v Materiji ohranjati spravljeno VSE znanje Vesolja! Vsekakor pa – spomin človeštva. To poskuša to, poskuša ono … v podrobnostih pa zdaj hoče umreti, ker si ne želi srečanja s tem, kar o sebi ve, ko je v stanju ločene in omejene zavesti, ne želi si postati Odgovorno za CELOTO. Telo je uporabljeno kot kontejner za “smeti” Vesolja, ki ga je slej ko prej treba uničiti. Mnogi so poskusili. Civilizacije so bile zgrajene (in so propadle!), ko so to poskušali.

     

    Znanost je nastajala kot stranski produkt procesa uničevanja, iznajdba mnogih uporabnih aparatur je povezana z vojaškimi raziskavami in izumi novega orožja za ubijanje ljudi. Na koncu se poslovimo od telesa …, a se kljub temu ponj vedno vračamo.

    Se kdaj vprašamo, kako se počuti tista polovica nas samih, ki je zapuščena?!

     

    Vir: https://unsplash.com/photos/Z2RdKLpLbDs

     

    Včeraj sem v Ljubljani srečal znanca, ki je dovolj dobro obveščen, in zato upravičen, da v tem trenutku lahko kaj takega sploh zine.

    Rekel je: “O problematiki zdravstva so v Sloveniji ljudje precej dobro obveščeni, ne vedo pa tega, da otroci umirajo …”

     

    Ideologija je desetletja gradila in končno zgradila kanibalsko mentaliteto.

    Ljudožerci so že med nami.

     

    Vir: https://unsplash.com/photos/tTwfrl07-3o

     

    /Datum nastanka te kolumne: 17. 7. 2019./

     

     

    &  &  &
    PODPIRAM(O) SLOVENSKI NEODVISNI MEDIJ:
    Spletni medij DOSJE – od 20. 5. 2020 pri Ministrstvu za kulturo RS vpisan v Razvid medijev RS -, ki ne prejema nikakršne subvencije, želim(o) podpreti z donacijo:  https://www.paypal.com/paypalme/mojcavocko?locale.x=en_US
    Kontakt za donacije in oglaševanje: pošlji e-pošto 

    Naslovna fotografija, vir: https://unsplash.com/photos/5UnLTVKQVlc

    Zadnje objave

    Najbolj brano zadnjih 7 dni

    DONIRAM s kreditno ali z debetno kartico, PayPal:



    ‘;

    Sorodne objave

    KOMENTAR

    Prosim vnesite svoj komentar!
    Prosimo, vnesite svoje ime tukaj