– iz upora in protesta zoper sodni kriminal in sodno korupcijo v Sloveniji – M​. V.

Več

    ZLOČINSKI DREK OD IZVEDENCA, UDBAŠKA SODNICA, MONTIRANA SODNA LIKVIDACIJA

     

    Ali smo se v socializmu Slovenci zavedali Golega otoka in njegovih strahot, Udbe in njenih pošastnih zločinov in zaporov, eksekucijskih koncentracijskih taborišč množičnega pobijanja in zverinskega mučenja – Teharje, Šentvid, Škofja Loka, Brestrnica, Strnišče, Studenci, Hrastovec v Slovenskih goricah -, več kot 700 množičnih morišč širom Slovenije, kjer so po 2. svetovni vojni komunisti monstrumsko izvensodno pobili, poklali, zmasakrirali nešteto nedolžnih Slovencev, med njimi otro(č)ke, ženske, dekleta, nosečnice, starce, invalide, ranjence, fantičke, intelektualce?

    V socializmu smo nekateri odraščali – s (prisilnimi) Titovimi plavimi čepicami in rdečimi ruticami, gulili gimnazijske klopi, ob izbruhu vojne za Slovenijo kot bruci v Ljubljani iskali stanovanje …

    Koliko Slovencev je takrat vedelo, da Udba ljudi, nedolžne Slovence uničuje, muči, pohablja, ubija tudi z zločinsko psihiatrijo in na psihiatrijah, kardinalno vpetih v komunistično represivno-uničevalno agendo? Koliko jih je vedelo, da se je eno od komunističnih koncentracijskih taborišč prelevilo celo v t. i. socialnovarstveni zavod, kamor je socializem pometal tiste, kakršne je predtem Hitler sistematično kuril v krematorijih in dušil v plinskih celicah? To je bil “Hrastovec” v Slovenskih goricah. No, Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec-Trate, kjer je poleti leta 1998, ko sem se tam znašla kot novinarka Studia City oziroma Televizije Slovenija, nezaslišano in razčlovečeno trpelo, vegetiralo skoraj tisoč nemočnih, neslišnih, pozabljenih duš. Med njimi veliko takšnih, ki jih je socializem tja izpljunil kot duševno zdrave človeške “smeti”: sirote, reveže, brezdomce, ostarele …, ki niti v sanjah niso sodili v t. i. Ljudnico ali norišnico.  

    Ko sem v strganih zdelanih kavbojkah in s platnenim nahrbtnikom na rami zaprepadena stala na dvorišču “Hrastovca” in zrla v podobe, prizore (kot) iz filma “Let nad kukavičjim gnezdom” ter poslušala človeško ječanje, krike, glasove bolečin in trpljenja za jeklenimi okenskimi rešetkami, sem v neopisljivi grozi sklenila, da hočem postati odlična preiskovalna novinarka – in ne (več) doktorica znanosti. Takrat sem bila stara 25 let.

    - Advertisement -

    Ko sem kmalu zatem tja prišla uradno novinarsko v visokih petah, krilu nad koleni in s službeno izkaznico Televizije Slovenija, so mi seveda (po)kazali povsem drugačno “dejansko stanje” – sama idila se je cedila.

    Takoj sem za Studio City naredila dva preiskovalnonovinarska TV-prispevka o resnicah, grozotah barbarskega “Hrastovca”, ki je (do) takrat bil zabetonirana totalitarna utrdba, nedostopna javnosti in novinarjem. Zatem sem naredila 40-minutni preiskovalnonovinarski dokumentarni film z naslovom “Kalvarija Hrastovec”, ki je Televizijo Slovenija zastopal na Festivalu slovenskega filma v Portorožu – učinek ali posledica: vodstvo grozljivega “Hrastovca” je odletelo.

    Takrat je v “Hrastovcu” socializem ljudi ubijal in uničeval z zločinsko psihiatrijo, ne več z metki, noži, krampi, lakoto itd. kot v časih koncentracijskega taborišča. Elektrošoki, strupene injekcije in tablete, mrežne postelje, prisilni jopiči, farmakološko zastrupljanje in “discipliniranje”, nešteto izumov mučenja, trpinčenja, izživljanja … “Varovancem”, kot je ujetnike ali žrtve “Hrastovca” imenoval režim, je zločinska psihiatrija odločbe o pridržanju tam iz leta v leto  podaljševala verižno kriminalno in goljufivo – z zlaganimi, izmišljenimi psihiatričnimi kvazi mnenji, ki niso imela veze z resničnim zdravstvenim in duševnim stanjem žrtev. Ljudje “varovanci” so bili zgolj cifre, ki so vodstvu “Hrastovca” zagotavljale denar – vsaka zapolnjena postelja je pomenila “keš”! Večina je tam pretrpela desetletja, tudi 20 in več let, mnogi pa niso vzdržali in so trepeče zapustili ta svet. Vse to so bile žive resnice tudi sredi samostojne Slovenije – zamolčane resnice, skrit tabu.

     

    “Hrastovec” ali nekoč Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec-Trate; FOTO: Mojca Vočko, 28. 7. 2020

     

    In kaj iz najhujših časov “Hrastovca” se je ohranilo do danes? Zločinski psihiatri in njihovi kloni, ki so zlezli in se zažrli v sodne spore (post)komunističnega režima, ta pa je njihov zločinski talent poveličal in nagradil z licenco sodnega izvedenca, čeprav so načeloma strokovni pod’n ali pod’n od podna. Kriminalci v zdravniških haljah z belimi ovratniki, ki z zlorabo zdravniškega naziva in Hipokratove zaprisege nadaljujejo zločinsko komunistično agendo uničevanja in ubijanja ljudi z zlaganimi, izmišljenimi, s potvorjenimi kvazi psihiatričnimi mnenji, kar v navezi s sodišči zagreto počnejo za masten “keš”, s katerim si njihovo vdanost (pod)kupuje sodnija na slovenskih tleh. Organiziran kriminal, ki je javna tajna, zoper katero nihče ne ukrepa, čeprav bi po zakonu obvezno morali tudi sodniki, tožilci, odvetniki, policija. Po uradni dolžnosti. Vsi vedo in vsi molčijo, gluhonemo slepi.    

    Psihopatski presežek zločinskega psihiatra in sodnega izvedenca je na primer osladen, zahrbten, lažniv, pokvarjen, sluzast, sociopatski mag. Vanja Fran Rejec, dr. med., ki si glede na vse razpoložljive dokaze zasluži čin “psihiatrični Mengele”. Kvazi izvedenska mnenja za masten sodni “keš” kraca in nalaže tudi brez enega samega stika ali srečanja s tarčo, ki ji seveda – za masten sodni “keš” – podlo zlagano pribije hudo osebnostno ali duševno motnjo, bolezen, kar je šokantno nezakonito, kriminal. Keš pička, patološki lažnivec, rekorden (kriminalen) izvedenski zaslužkar – tako Slovar slovenskega knjižnega jezika. 

    V osnovni šoli so nam pripovedovali, kako je France Prešeren, ki je bil poetični genij in odvetnik, zmerjali pa so ga s pijancem, otrokom delil fige. No, tako zločinski mag. Rejec kot konjske fige tala in pribija izmišljene hude psihiatrične diagnoze in stigme, za kar ga sodnija Slovenije celo hvaležno in velikodušno plačuje. Slepo in gluho se dela tudi Zdravniška zbornica Slovenije, češ da model to počne zunaj službe!

    Čeprav se je 28. februarja 2015 upokojil in že šiba proti 80. letu starosti, je kot sodni izvedenec še vedno nepogrešljiv, kot nekoč Tito. Ne, to ni orto komunistična Severna Koreja, kjer kalibrov “rejec” ne manjka, to je čisto zares podalpska Slovenija.

     

    Vir: https://spvt.mp.gov.si/izvedenci/8c3313575183232801219da5f79f726f.html

     

    S podlimi lažmi je – za debel sodni “keš” – nenadkriljiv mag. Vanja F. Rejec, dr. med., ubil tudi mladega Slovenca, Jureta Trunka, ki mu je, duševno zdravemu, kot sodni izvedenec zlagano pribil neprištevnost in ga katapultiral na forenzični oddelek psihiatrije. Originalni Mengele je za razliko od njega zdrave ljudi pošiljal v krematorij ali pod plin.  

    Ta drek od izvedenca, kot ga je utemeljeno definiral Jure Trunk, je večino svoje psihiatrične kariere, kjer – revež – ni presegal gladine strokovnega (pod)povprečja, preždel v študentski ambulanti sredi Ljubljane, tam na Aškerčevi. A sodnija ga je za svoje zločeste potrebe leta 2004 poveličala v monstrumskega “vseveda” z neomejeno močjo, ki je seveda nezakonita in neustavna. Nedvomno pa si zasluži taborniško značko za najboljšo sodn(išk)o oprodo, če bi le-ta obstajala.

    Sploh pa ne najdem besed, ki bi zmogle opisati, kako hudo tega istega zločinskega mag. Rejca obožujejo in občudujejo – pa seveda marljivo verižno izvedensko angažirajo – sodniške dame, sploh tiste z vrha negativne selekcije, ki so v črne sodniške toge prilezle po spornih stezicah. Kot vrabčki in siničke si sinergično vzajemno jedo z rok(e) …

     

    Vanja F. Rejec, dr. med., zločinski psihiater in sodni izvedenec; vir: http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=873

     

    V petek 15. oktobra 2021 me je presunilo iskreno pismo Jureta Trunka, v vednost poslano predsedniku države Borutu Pahorju, ki mi je zjutraj padlo v elektronski poštni nabiralnik – citat:

    Spoštovana,

    Vaš primer je precej drugačen od mojega vendar kljub temu je najti nekatere skupne točke, ki jasno kažejo na ustaljen modus operandi našega krivosodja, zato sem se odločil, da vam pišem. Poleg tega vam pišem, da bo v retrospektivi, ko bodo ponovno govorili, da sem bil nor, znana moja plat zgodbe. Osebno nisem nikoli verjel v nasilje, vendar je država do mene delovala nasilno in nezakonito. Kot šibkejša stran ne vidim druge opcije, kot da se spustim na njihov nivo in začnem uporabljati sredstva, ki se jih poslužujejo sami. Nenazadnje je slovenija pravna država zgolj na papirju. Oziroma, ko gre za nedotakljive prvorazrednike, kot sta recimo pahor in njegov lukec. 

    Leta 2010 (v času nesposobne vlade pahorja in pasje princese) je meni in moji družini država (gradbeni inšpektor iztok rus) nezakonito porušila dom. Zadeva je na sodišču dobila epilog, da je inšpektor deloval malomarno in nezakonito, ter da za rušenje ni imel podlage v aktih ali zakonih, vendar za inšpektorja, ki bi ga jaz moral (to sem žal dojel prepozno) ubiti na licu mesta, ko je prišel rušit, ni bilo nobenih posledic. 

    Ker sem bil preveč glasen z neprijetnimi vprašanji do državnih organov (ali pa kar tako, za dobro mero) so me leta 2013 v politično montiranem procesu, ki ga je orkestrirala kriminalna združba na čelu z udbovsko sodnico aljo kratovac prokopović, v katerem so lažno pričali razni inšpektorji in celo moja osebna zdravnica (??), in z obtožnico, ki je vsebovala zgolj verbalne delikte, vendar kumulativno MINIMALNO zagroženo kazen okoli 35 let. Seveda so me držali 1 leto v priporu na Povšetovi, do zaključka njihove farse od udbovskega postopka v kateri so me obsodili na 3 leta zapora. 

     

    Zločinski psihiater in sodni izvedenec, mag. Vanja Fran Rejec, dr. med., čigar tragična žrtev je tudi Jure Trunk; vir: https://www.dnevnik.si/1042481755

     

    Med samo farso, ko sem bil v priporu, da so mi dodelili psihiatričnega izvedenca, »izvedenec« vanja rejc me je po 15 minutnem pogovoru diagnosticiral za norega (diagnoza »shizofrena paranoidna osebnostna motnja«) in so me premestili za pol leta na zaprti oddelek mariborske psihiatrije, kjer sem med drugim dobil tudi neprostovoljno »terapijo«, kljub temu, da sem bil popolnoma zdrav, kar se izkaže kasneje. Po pol leta je sodnica poslala vprašanje psihiatriji, če sem sposoben biti prisoten na sojenjih. Psihatrični oddelek v Mariboru je odgovoril, da sem popolnoma zdrav in da ni nobenega razloga, da nebi mogel biti prisoten. (zakaj sem imel terapijo, če sem bil zdrav, je tangentna zgodba, ampak potrebno je razumeti, da imamo opravka s slovenskim udbovskim sistemom, kjer redko kašna stvar dejansko ima smisel za razumne ljudi). Skratka forenzika v mariboru pravi, popolnoma zdrav, no problemos, in tukaj udbovci pokažejo svojo krivosodno kreativnost… to je problem za krivosodje, namreč po izvedenčevem mnenju sem bil v času dejanja neprišteven in popolnoma nor, torej me ni moč obsoditi, hkrati pa sem sedaj »čudežno« popolnoma zdrav torej mi ni moč predpisati zdravljenja. Hmmm, kaj sedaj se vpraša vodja kriminalne združbe alja kratovec prokopović … nič, še en pregled istega izvedenca vanje rejca. Ampak tokrat nisem z njim spregovoril niti besede ali vzpostavil očesnega kontakta – ga popolnoma ignoriral. Po 15 minutah patetičnih poskusov se je zatekel po pomoč k oddelčni zdravnici (to se je dogajalo v prostorih forenzike Maribor), jo pripeljal v sobo in se potožil, da ga ignoriram. Ko me je zdravnica vprašala kaj je problem, sem ji lepo povedal, da s kosom dreka od izvedenca nimam namena imeti nič, saj pač z drekom ne komuniciram. Oddelčna zdravnica je izvedencu lepo razložila, da je to pač to, in da če jaz nočem govoriti z njim je to pač moja oseba odločitev in ona tukaj nima kaj. Kos dreka vanja rejec je še nekaj časa brezupno poskušal, in odšel. Tokrat je bilo njegovo »izvedensko mnenje« diametralno nasprotje prvemu. Skratka na podlagi srečanja iz katerega ni dobil nikakršnega inputa je čudežno spremenil mnenje v popolnoma obratnega, sedaj sem bil 100% zdrav in prasica alja kratovec prokopović je lahko nadaljevalo svojo krivosodno farso. Skratka obsodijo me na 3 leta zapora zaradi domnevnih verbalnih deliktov. 

     

    Utrinek skrajnega razčlovečenja: nedolžen Jure Trunk v lisicah na zatožni klopi Okrožnega sodišča v Ljubljani; foto: Tomaž Skale; vir: https://www.dnevnik.si/1042612744

     

    Cirka sredina 2015, ko sem praktično že odsedel večino kazni, dokumenti razkrijejo, da dejansko sedim kazen, ki je DE FACTO nezakonita (žal je do časa, ko postane tudi »pravno« nezakonita, še zelo daleč). Na ministrstvu za krivosodje, ki ga je takrat vodil klemenčič, kot edino možnost za prenehanje nezakonitega stanja, pošljejo predsedniku republike pahorju predlog za pomilostitev, kjer mu razložijo, da sicer je zadeva še vedno »zakonita« iz vidika našega udbovskega krivosodja, vendar pa da je nezakonita in bo eventualno neizogibno »padla«… Seveda me pička od pahorja ni pomilostila. Nezakonito kazen sem odsedel do konca. Pritožbe so v sloveniji šle preko vseh instanc, vse zavrnjene kot »neutemeljene«, kljub temu, da samo pisanje v teh zavrnilnih odločbah sodišč ni na ravni argumentacije, ki jo je zmožen en osnovnošolec, vse do evropskega sodišča za ČP… 

    Leta 2018 (mogoče 2019, nima veze, ko se bo delalo analizo zakaj je asfalt iste barve kot zvezdice, vsi datumi so v več metrih papirja) je zadeva prišla na evropsko sodišče… državno odvetništvo je bilo verjetno prasici alji kratovac prokopović skrajno hvaležno, da je montirani politični kazenski fiasko vodila tako profesionalno, da bo zagovarjanje te farse pred evropskim sodiščem mala malca. Vsaj tako je najbrž upalo državno odvetništvo… vendar očitno temu ni bilo tako, še pred začetkom sojenja na ESČP je državno odvetništvo vrglo puško v koruzo in priznalo kršitev kar 4!!! členov konvencije. Bolje to, kot da se začne presojati vsebina in ESČP dojame vso gnilost slovenskega krivosodja, kjer je prisoten zgolj naklep, da se na kakršenkoli način uničuje udbi neljube ljudi. 

    Mimogrede, pijandura od predsednik okrožnega svinjaka marjana pogačnika je naredil nadzor nad delom prasice alje kratovac prokopović, medtem ko je prasica odkrito kršila kar 4 člene konvencije, in seveda ni našel nobenih nepravilnosti. Tako pač je, če si dan za dnem na delovnem mestu pijan kot mina in seveda udbovsko pogojen. In udbovka alja kratovac prokopović, kršilka vsaj 4 členov konvencije je napredovala na mesto višje sodnice, za nagrado za svojo udbovsko delo. 

     

    Levo Marjan Pogačnik, že celo večnost predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je eliminiral tudi kazenskega sodnika Zvjezdana Radonjića (desno); vir: https://nova24tv.si/slovenija/politika/sikaniranja-sodnika-radonjica-se-nadaljujejo-pogacnikovo-sodisce-mu-je-odvzelo-se-parkirno-kartico/

     

    Sedaj sem brez vsega, brez osnovnih sredstev za preživetje, že 11 let brez doma in službe (zgubil med nezakonitim zaporom), hkrati sem pa sedaj resnično hudo bolan, in najbrž zelo blizu točke, da mi poči film in grem jaz »protestirat« na ulico. Sicer bi se osebno želel začeti zdraviti, vendar za primerno zdravljenje v tujini po zaslugi udbovske države, ki mi je povzročila izgubo službe, nimam sredstev (nimam denarja niti za kruh …), zdravljenje v slovenskem udbovskem sistemu pa pač odpade, saj zdravnikom v sloveniji upravičeno ne zaupam… moja osebna zdravnica udbovka andreja blaj sevšek je lažno pričala proti meni, izkušnje z »izvedencem«, izkušnje z nasilno terapijo na forenziki Maribor… preveč je zdravnikov in »izvedencev«, ki so udbovsko pogojeni… brez zaupanja zdravnik – pacient ni nič, in žal so to zaupanje uspešno porušili. Sicer pa bom imel več kot dovolj denarja za zdravljenje v tujini, ko mi bo država izplačala primerno odškodnino, upajmo, da bo to preden mi poči film in zadeve poravnam mimo pravnega reda. In potem bodo jokali, da sem bil nor… seveda, popolnoma nor, zaradi vseh zlorab v zadnjih 11 letih. 

    In seveda, tudi mene pahor ni nikoli sprejel na pogovor, kljub pozivom, najbrž zato, ker razume samo jezik, ki je takim komunistom blizu, jezik nasilja. Očitno mora človek najprej na ulico ala stevanović in razbiti par stvari, da si zasluži predsednikovo uho. 

    Očitno je takih primerov kot je vaš in moj v sloveniji ogromno, bog ve koliko ljudi so slovenska sodišča od leta 1990 s svojim psihiatričnimi »izvedenci« pospravila na psihiatrije in jih zafixali do konca, in za njih sploh ne vemo. Koliko zdravih ljudi so ujeli v svoj krivosodni sistem in jih s pomočjo psihiatrije/zapora uničili? Nenazadnje… če dovoljkrat poskušaš ti prej kot slej najbrž tudi uspe, tudi če si tako nesposoben kot slovensko krivosodje (75 let negativne selekcije… 3+ generacije retardiranih genov…). Če jim ne uspe posledic itak ni nobenih, pomožnosti imajo toliko predrznosti, da poskusijo ponovno. Če jim uspe je posameznik likvidiran. Definitivno je prepoznati ustaljen udbovski modus operandi… ampak pička od pahorja o tem noče niti slišati, on raje živi iluzijo pravne države za prvorazrednike, v katero se ni korektno »vmešavati«. 

    Sicer pa še vedno ne razumem idiota od pahorja, ki sprejema nasilneže, medtem ko ignorira poštene državljane, ki jih je poskušalo udbovsko krivosodje likvidirati. Nas je takih res preveč, da bi si pahor odtrgal od svojega napolnjenega urnika 30 minut za vsakega od nas? Ali pa so naša vprašanja preveč pereča, da bi se potuhnjena pahorska pička upala soočiti z nami… nenazadnje je potrebno udbovsko krivosodje, eno največjih pridobitev revolucije, čuvati in ohranjati za bodoče rodove. 

    Obstaja vrsta rešitev za izboljšanje stanja krivosodja, ki niti malo ne posegajo v njihovo »neodvisnost« krivosodja… recimo sistem, sodniku, ki trikrat krši ustavo ali konvencijo pokažemo vrata. Ali bi bil to prevelik pritisk na krivosodje, saj bi morali začeti delati zakonito po dejanskih zakonih… kar pa prvorazrednikom ala pahor in njihovim potomcem ala lukec, ni v interesu, saj v trenutnem krivosodju uživajo v nedotakljivosti. Vsaj iz pravnega vidika. 

    Želim vam vse dobro, žal vem, da nikoli ne boste dobili odškodnine ali zadoščenja, ki bi ga glede na vse skupaj morali – primerna odškodnina in seveda kazenska odgovornost vseh vpletenih (od krivosodnih prasic dalje). Ampak to so za drugo razrednike v sloveniji zgolj sanje o pravni državi, ki smo jo žal žrtvovali 30 let nazaj, ko nismo imeli lustracije. 

    Lep pozdrav 

    Jure Trunk

     

     

     V soboto 16. oktobra je Jure Trunk na moj odgovor odpisal takole – nič manj pretresljivo in alarmantno, citat:  

    /…/  

    Realno mi je vseeno kaj naredite s tem. Moj glavni motiv je pustiti tu in tam par kosov, ki bodo v retrospektivi jasno kazali, da je država imela možnost miroljubne rešitve in da sem se želel zdravit, ko bodo jokali, da sem bil nor in sem šel čez vsako mero tega, kar je za njih »normalno« in »sprejemljivo«. Kljub temu, da so državni paraziti, v nepotešljivi želji po povzročanju nezakonite nepopravljive škode, prekoračili vsako mejo »normalnega« in »sprejemljivega« po vseh merilih. Kar se mene tiče »anything goes«… 

    Celotna zgodba je realno bistveno večja, sam skelet je sicer nezakonita rušitev -> montiran politični proces -> nezakonita psihiatrija/zapor… ampak celotna zadeva ima toliko tangent, da realno nebi mogel niti vseh našteti na pamet… recimo vlogo odigra tudi bojan majcen (kasneje napreduje iz šefa Doba v šefa URSIKSA – nagrada?), ki je nezakonito samovoljno posegel v pravnomočno sodbo (najbližje njegovo dejanje opisuje kaznivo dejanje ugrabitve), od mene zahteval podkupnino, in v zameno v moj prid potvoril uradni dokument. Namreč, bil sem zelo nevzoren zapornik, sploh ker sem vedel, da sem zaprt nezakonito, kot temu pravijo v sistemu »nisem sodeloval«. V dveh letih, ki sem jih preživel na dobu ti vsake tolko izdelajo »osebni načrt« v katerem pač piše kako se obnašaš, ali »sodeluješ« in podobne neumnosti na podlagi katerih se odloča o pogojnih izpustih in drugih »ugodonstih« (jaz nisem bil nikoli deležen teh »ugodnosti«). Moji osebni načrti so bili katastrofa. Pač na kratko popolnoma nespoštljiv do osebja, bla bla bla, riziko za vnos drog, kar je bil tudi razlog za nezakonite (ja… nezakonitosti znotraj večjih nezakonitosti…) obiske »za steklom«, ki sem jih imel odrejene večino časa, pa čeprav moje politično sproducirano dejanje ni bilo povezano z drogo in so me obiskovali zgolj ožji sorodniki. Ok, bistvo vsi moji osebnostni načrti so katastrofa… razen enega, zadnjega. Katerega vsebina je, da sem vzoren zapornik, se lepo obnašam, spoštjiv, in sem popolnoma primeren za izpust po nekem členu, ki dovoljuje, da direktor zavoda sam presodi in nekoga izpusti 3 mesece pred koncem kazni. Razumen človek bi pomislil, pa saj to nima nobenega smisla, vendar je potrebno upoštevati, da imamo opravka z ljudmi, ki si upajo blatantno izigravati zakon, ker vedo, da jih roka pravice ne more doseči. Torej kaj se je zgodilo? Bojan majcen je izkoristil mojo stisko, namreč po 3 letih nezakonitega zapora (1 leto pripor + 2 leti dob) sem bil na robu živčnega zloma in je bojan majcen ponudil, da mi lahko da »člen« (tako se zaporniško reče temu 3 mesečnem izpustu, bi mogu pač pogledat točno kateri člen je to, ampak ni bistveno) /…/ Da je šla zadeva uradno skozi je majcen potvoril dejstva v mojem zadnjem osebnem načrtu v katerem sem se v 2 tednih spremenil v spoštljivega in sodelujočega zapornika… po 2 letih kompletno negativnih načrtov in predzadnjim zgolj nekaj tednov pred tem potvorjenim zadnjim – nenazadnje »člen« je po samem besedilu člena namenjen zgolj vzornim zapornikom kot nagrada za lepo obnašanje. Za ta »incident« že več let ve policija, tožilstvo, mnogi politiki, vključno s pahorjem, pa jih zadeva očitno ne zanima…  po dokaznem standardu patrije, kjer niso imeli ničesar, imajo tukaj skesano pričo iz prve roke in »sumljive« dokumente katerih vsebina je očitno ponarejena, saj so sami sebi kontradiktorni. Uradne osebe, ki vedo za kaznivo dejanje in ga ne prijavijo organom pregona, naredijo novo kaznivo dejanje… Tudi pahor. Ampak to ni res, saj je vsak nedolžen dokler ni spoznan za krivega, in to ne bo nikoli saj se zatakne pri tožilcih, ki zadev ne procesirajo, če sploh pride do tožilca… /…/ Najbrž tudi zato, ker če majcen konča na dobu je to nekako enakovredno smrtni obsodbi… Kar bi takega človeka kot je bojan majcen nedvomno bistveno izboljšalo. 

    To so drobtinice… takih in podobnih tangent je na tone (dobesedno, ko vidiš metre papirja – v višino…), ki so ga tej idioti sposobni sproducirat v teh svojih montiranih udbovskih procesih, vse zato da nezakonito uničujejo ljudi, in ko zadeva pride pred ESČP pa v 2 odstavkih priznajo 4 kršitve, ker so že ves čas vedeli, od prvega dne, da je vse skupaj zgolj politično montirana farsa. 

    Vendar jaz nimam več energije za vse skupaj, preveč je vsega, bo pa zadeva v epilogu preučena v detajle, v to sem prepričan. Verjetno tudi v mednarodnih krogih, kar bo lepa blamaža, sploh ko bo jasno kaj se je dejansko zgodilo in da je bilo vse skupaj direktno in indirektno izzvano peko 11+ let… vsakič ko slišim kakšnega od teh idiotov ala pahor, fajon, šarec, bratušek, et al. govoriti o tem kako so ogrožene človekove pravice, vladavina prava in neodvisno sodstvo sem bolj izzvan in bližje temu, da mi poči film. In če mi film poči na »pravilen« način bo celotna zadeva postala to, kar večina raziskovalnih novinarjev zgolj sanja, popolnoma dokumentiran »rabbit hole« skoraj brez dna z epilogom, kot mu na evropskih tleh še nismo bili priča. 

    Lahko recimo objavite tole sliko, ki jasno kaže kaj je inšpektor iztok rus naredil 10.10.2010, praktične posledice pahorjeve SD-jeve udbovske »strahovlade« (njihov besednjak) – nezakonito na račun davkoplačevalcev, brez kazni za kogarkoli, mimogrede to je moj dom zadnjih 11 let:

     

    Mesto, kjer je v Ljubljani gradbena inšpekcija nezakonito porušila dom Jureta Trunka: obnovljeno družinsko hišo.

     

    V 11 letih niso zmogli niti opravičila… za karkoli… ne da bi ga danes sprejel. 

    PS: Vaš tekst sem zbrisal, dajem pa pahorja v vednost, da mu s tem nastavljam ogledalo, kljub dvomu, da ima njegova brezobraznost kakršen koli odsev. Njegov intelekt pa se nedvomno začne in konča pri »Opa opa miške male« ali kakorkoli že gredo njegovi primitivni mizoginističeni vzkliki in raznih floskulah, ki mu jih napišejo drugi. 

    Lep pozdrav 

    Jure Trunk

     

    6. oktobra 2019 je novinar Nenad Glücks, po izobrazbi pravnik, v Reporterju objavil zgovoren članek z naslovom “Dr. Matej Avbelj: ustavite pregon Jureta Trunka!”, https://reporter.si/clanek/slovenija/dr-matej-avbelj-ustavite-pregon-jureta-trunka-734322

     

     

    Izvirno pravno mnenje prof. dr. Mateja Avblja, datirano z 9. 9. 2019, sicer omenjeno v članku zgoraj, ki razkriva, utemeljuje, dokazuje alarmantne pravosodne in še kakšne nezakonitosti in svinjarije – nezakonito ali naklepno povzročene v škodo Jureta Trunka, kazensko preganjanega, priprtega, obsojenega in zaprtega povsem NEZAKONITO:

     

     

    Vir: https://pixabay.com/vectors/handcuffs-anti-communism-socialism-155809/

     

    Včasih se v Sloveniji pripeti celo to, da se sodn(išk)a mafija spotakne med seboj. To se je zgodilo 17. junija letos, ko je Vrhovno sodišče RS z enim in edinim Brankom Maslešo v vlogi predsednika senata, ki je v Yugi zadnji izrekel smrtno kazen, po kar OSMIH LETIH nezakonitega trpinčenja in mrcvarjenja nedolžnega Jureta Trunka, ki so ga nezakonito strpali tudi v pripor in zapor, razveljavilo nezakonito pravnomočno obsodbo ter ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil generalni državni tožilec (o zakulisju zdajle raje ne bi).

    Ob tem se poraja vprašanjce, ali bi sodn(išk)a mafija spotaknila sodn(išk)o mafijo, če bi denimo običajen odvetnik napadel predmetno nezakonito mafijsko obsodbo – kar je skorajda retorično vprašanje.

    Peklenskih osem let neopisljivega nezakonitega trpljenja in razčlovečenja Jureta Trunka je Vrhovno sodišče RS zazipalo v manj kot pet strani papirja:

     

     

    9. septembra 2021 je prof. dr. Matej Avbelj, profesor za evropsko pravo in znanstveni svetnik, spisal še eno pravno mnenje, v katerem še poglablja utemeljitev zelo hudih kršitev ustavnih in človekovih pravic ter absolutnega razčlovečenja Jureta Trunka – konča ga alarmantno:

    “Ker ravnanja Republike Slovenije v tej zadevi holistično ni mogoče opredeliti drugače kot najbolj grobe kršitve 18. člena EKČP ter 2. člena ustave Republike Slovenije, ki posega že v samo temeljno dostojanstvo Jureta Trunka, je dolžnost vseh pristojnih organov: državnega tožilstva, neodvisnih sodišč, kakor tudi državnega odvetništva v tekočem mediacijskem postopku, da nemudoma zaustavijo viktimizacijo Jureta Trunka; ustavijo tekoče kazenske postopke; v skladu z zakonom odpustijo morebitne kazni ter Juretu Trunku zagotovijo pravično zadoščenje, vključno z obžalovanjem protipravnosti in opravičilom zanje.”

     

     

    Zadnji odgovor Jureta Trunka, danes starega 39 let – ki že več kot 11 let prestaja pekel na Zemlji, kot nedolžen in duševno zdrav je do obisti spoznal peklenskost zločinske psihiatrije na slovenskih tleh, celo forenzične, izgubil dom, službo in dekle -, poslan mi v nedeljo 17. oktobra 2021, citat:  

    Nič ne potrebujem, sploh ne od kogarkoli, ki z vsem skupaj nima nič, sem na točki, ko mi je popolnoma vseeno za vse in si želim končati vse skupaj. 

    Od vseh odgovornih bi v idealnem svetu potreboval recimo opravičilo, vrečo denarja in na tej točki tudi en prazen rudniški jašek za njih in njihove prvorazredne družine. /…/  

    Kakšno zdravljenje imam v mislih nimam pojma, ker nisem strokovnjak, vem pa da sem hudo bolan, stanje ni zdravljeno in se samo poslabšuje, v sloveniji dostopa do »zdravstva« nimam, saj se s slovenskim udbovskim »zdravnikom« ne morem niti objektivno pogovarjati, kaj mislim in verjamem, saj bo to zlorabljeno po udbovsko. Glede na osebne izkušnje in dejstvo, da zdravstvo in njegovi delavci v sloveniji nimajo nikakršne integritete, zdravljenje v sloveniji odpade. 

    Po izobrazbi sem gimnazijski maturant. Študiral sem za naziv diplomiran ekonomist, v času, ko so mi porušili dom. Medtem, ko sem bil brez doma, sem v letu 2012 zaključil še vse preostale izpite in manjkala mi je zgolj še diploma. Začetek leta 2013 so me fuklni v pripor. Logično diplome nisem nikoli napisal, saj je za to kar bom še naredil v življenju ne potrebujem. Ampak kot pravim, drobtinice… 

    Škoda zgubljat besede, tisti, ki so odgovorni za vse skupaj so sedaj tiho kot pičke. Pa dovolj jih je, da se zavedajo, da vseh ne bom mogel nikoli doseči. 

    Garantiram, da bo zadeva bistveno bolj zanimiva, ko bo dobila še epilog. 

    Tu je slika, ki prikazuje kako zgleda tipično »sojenje  v imenu ljudstva« ali udbovska ugrabitev v »demokratični« državi in montiran udbovski proces. Glede na to, da je slika posneta med potekom zločinske udbovske ugrabitve in montiranega procesa je najbrž v javni domeni in interesu javnosti (jaz sem na desni). 

     

     

    Realno je res škoda besed, ker besede ne bodo ničesar spremenile. Moj osnovni motiv ni povedati celo zgodbo, ta je do potankosti dokumentirana v vseh »uradnih« dokumentih, ki jih je »država« (paraziti z imeni in priimki) sama sproducirala, pač pa pustiti sledi, ki bodo v retrospektivi jasno kazale, da vse ni tako, kot bo lagal pahor, medtem ko bo na mednarodnem odru jokal, da sem bil nor. In seveda dejstvo, da bi se dalo vse skupaj preprečiti, v kolikor bi se obnašali kot civilizirana družba. Kaj točno pomeni »civilizirana družba« v okviru zločinskih rušenj domov, ugrabitev in udbovskih likvidacij s psihiatrijo, osebno ne razumem, zato sem vse bolj naklonjen preprostejšim oblikam družbe, kot je recimo anarhija.   

    Utemeljeno verjamem, da na točki, ko bo epilog znan, ne bom več živ, da bi lahko karkoli povedal sam. 

     

    Jure Trunk pred montirano pravosodno likvidacijo, ki mu je uničila vse: življenje; vir: https://www.vecer.com/navaden/201204185774557-5774557

     

    In kdo je Bojan Majcen, nekdanji direktor zapora na Dobu, o katerem Jure Trunk jasno spregovori tudi v najini konverzaciji, državno tožilstvo pa je kazensko ovadbo zoper njega – seveda – zavrglo, kot sicer vse podobnega kova (zoper vplivne, prvorazredne, elito, komunistične aparatčike)?

    Uradni podatki so fascinantni – še en nekdanji miličnik, ki je priplezal na najvišje državne položaje, danes je generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Takole ga predstavlja spletna stran vlade RS: 

    Bojan Majcen je leta 1999 diplomiral na Fakulteti za varnostne vede, leta 2005 je magistriral na Fakulteti za evropske in državne študije. 

    Poklicno pot je začel na Policijski postaji Trebnje. Opravljal je različne naloge, začel je kot pripravnik ter nato napredoval v vodjo varnostnega okoliša in komandirja Policijskega oddelka Mokronog. Leta 1992 se je vpisal v Višjo šolo za notranje zadeve in jo leta 1994 uspešno zaključil ter nadaljeval z delom kot pomočnik komandirja na Policijski postaji v Novem mestu, na Prometni policijski postaji Novo mesto, Policijski postaji Trebnje, kjer je bil od leta 1999 do leta 2000 tudi komandir policijske postaje. 

    Z delom v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob je pričel 1. 4. 2000, in sicer kot vodja Oddelka za varnost,  poveljnik. Marca 2014 je prevzel vodenje zavoda, sprva po pooblastilu, kot direktor je vodenje zavoda uradno prevzel decembra leta 2015. Vlada Republike Slovneije ga je z dnem 15. 2. 2019 imenovala za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Uprave Rrepublike Slovneije za izvrševanje kazenskih sankcij. 

     

    Mag. Bojan Majcen, danes generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij; vir: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-izvrsevanje-kazenskih-sankcij/o-upravi/bojan-majcen/

     

    Vir: https://demokracija.si/fokus/v-reviji-demokracija-preberite-zloraba-oblasti-v-primeru-trunk/

     

    Vir: https://pixabay.com/photos/teddy-bear-lost-childhood-lonely-2711675/

     

    Naslovna FOTO, vir: https://unsplash.com/photos/2sMbKyQvom4

    OBVEŠČANJE O OBJAVAH

    Bodite prvi obveščeni o novih objavah.

    Ne pošiljamo neželene pošte!

    Zadnje objave

    Najbolj brano zadnjih 7 dni

    DONIRAM s kreditno ali z debetno kartico, PayPal:



    ‘;

    Sorodne objave

    4 KOMENTARJI

    1. Draga urednica in gospod Trunk!
      Ta zapis je strašen šok.Fatalen šok nad vsemi šoki na slovenskem
      Z vsem iskrenim spoštovanjem in v nemočnem besu nad strahotnim slovenskim brezmejnim zlom , pretresen do tal, pri polni moči glave izjavljam:
      “Marsikaj sem dal skozi, marsikaj prebral in marsikaj absolviral, ampak, LJUDJE BOŽJI, kaj takega pa še ne.”
      Na dušek ga zdajle izpijem polno kupo za Življenje, nalijem kupo bistrega, zdravega in močnega, makar je treba umret proti opisanemu vrhunskemu kristalnemu sataskemu Zlu!
      Občudovanje besedam ga.Urednice Mojce Vočko! Kakšna energija Vas pelje, gospa urednica, neverjetno!
      Absolutno in neverjetno občudovanje za prestano gorje g.Trunka, ki , absolutno, mora priti do polnega zadoščenja in poprave strahotne krivice, ki nima para na slovenskem.
      Ali, pač, je skrito še kaj hujšega in obsežnejšega ?
      ali pahor ve ali se dela da ne ve? borut, kam bredeš, kaj poreče gospa mama? Kja poreče gospod Sin?
      Pa to ne moreš verjet, da je mogoče.
      Predsednik slovenskega naroda sobiva s tem zlom, brez da trešči , ne z roko, z glavo v zid?
      Moral sem prenehati z branjem nekje pod začetkom, tam v prvi tretjini !
      Nisem mogel naprej. popoln šok !
      Še nikoli brano, še nikoli tako občutena pošastnost, nemoč, brezupje in jeza, še nikoli take in tako zašiljene spirale grozljivega satanskega zla, ki je skrotovičil mladega človeka, gospoda Trunka. Ne morem verjeti.Ne dojemam, nisem zmožen.Zato sem nehal brati.Za danes.
      Da to naredijo mojemu sinu ? A ste nori ? Nič me ne bi zaustavilo, prasci in prasice se ne bi več svaljkali v blatu slovenske bede in trpljenja, NE!
      ————————————————————————————————————
      Hvala, ga.Mojca Vočko in g.Trunk, držite se.
      Še tole, prosim:
      Ja, vsaj to, da neljudem, ki niso ravni niti od Boga ustvarjenim živalim, ne pišemo več velikih začetnic !
      Že marsikatera prevarana in mučena ter zversko pobita slovenska žrtev je izrekla zgodovinske besede, ki povedo nedopovedljivo razočaranje, bolečino in obup v zvestobi Stvarstvu Božjega in to so besede, malokrat zapisane za čas zverinske NOB OF revolucije, ko človek ni dojel : ” TO NISO MOJI LJUDJE !”
      ———————————————————————————————————
      Jaz dodajam: ” Da, to niso niti živali, so zanje žalitev, ker so živa Božja bitja – ker to so Demoni zla !”

      Da, spoštovana Mojca Vočko, niti hudičevi ljudje niso v zgodbi z malimi začetnicami, ker so demoni zla.
      Čestitam Vam za ves pogum in moč, g.Trunku pa veliko občudovanje in želja, da dobi povrnjeno v vsem kar je mogoče v imenu zadoščenja za strašno trpljenje.
      Absolutno pričakujem, da nova svobodna Vlada temu skrunjenju Stvarjenega naredi saracewnski konec
      MORA PRITI DO OBTOŽB IN DO SOJENJA IN DO KAZNI ZA VSE DEMONE IZ STRAŠNE ZGODBE.
      Ne zveri, Demoni zla!
      Izgini Satan iz Slovenije!

      • Tudi jaz se pridružujem Tvojemu komentarju!Prestrašen,vendar upam,da bo Pravici zadoščeno!To je Paradajzslovenija v 21 stoletju!Neverjetna zgodba z imeni,ob katerih se mi obrača želodec.Tudi jaz bi lahko napisal križev pot moje babice v povojnem času do njene smrti ob koncu 70-ih let tega stoletja,vendar je tako(vsaj zame):najboljši komunist je mrtev komunist!In pika!!!!

        • Hvala.
          Napiši, človek, o svoji babici, zaslužila si je!
          1000x bolj živa od naju obeh te spremlja, vedela bo in dobila zadoščenje, da je pustila svojo mučeniško sled – kar je tudi del Smisla, ki ga je opravila in mu zadostila na Zemlji. Demoni iz zgodbe nimajo nič od tega, kar ima tvoja babica, povej to svetu. Ne ustraši se pisanja.Hvala.

    KOMENTAR

    Prosim vnesite svoj komentar!
    Prosimo, vnesite svoje ime tukaj

    Skip to content