– iz upora in protesta zoper sodni kriminal in sodno korupcijo v Sloveniji – M​. V.

Več

    KDO SO KORUPTNI UNIČEVALCI MEJE ŠENTJUR, D. D., S SUPORTOM SODNICE BARBKE ZUPAN CIMPERMAN?!

     

     

    Kot novi lastniki smo si v Meji Šentjur, d. d., kot prioriteto zadali ekološko pridelavo poljščin, sadja in reje. Tako smo kot pilotni projekt želeli uvesti bolj human prehod živali iz hleva v lesene avtohtone hleve v sadovnjakih. Kokoši bi namreč začeli naseljevati v lastne sadovnjake, saj sinergija med kokošjo in sadovnjakom ni neznana. Tako bi kokoši v prehodnem obdobju ponujali zasebnim rejcem in drugi zainteresirani javnosti za nadaljnjo rejo. Zraven pa bi v pilotnem projektu izvedli meritve sinergijskih učinkov, ki bi lahko bistveno spremenili način reje.

     

    Prosta reja kokoši nesnic Meje Šentjur, d. d.; vir: https://www.meja.si/120/prosta-reja-kokosi-nesnic

    - Advertisement -

     

    ALARMANTNO!

    DUTB poizkuša ponovno prevzeti družbo Meja Šentjur z zlorabo pravic in uporabo postopka upniške prisilne poravnave, potem ko je le-ta pridobila novega lastnika na javni dražbi.

    Kot glavni akter celotne zgodbe se pojavlja decidirano DUTB in njegovo vodstvo (pri tem izpostavljam ga. Marijo Cerjak in g. Mateja Pirca s podporo ostalih izvršnih direktorjev ter posledično potuho vseh neizvršnih direktorjev družbe, vključno s predsednikom g. Borisom Novakom), začenši z letom 2015, ob nenehni pomoči pravosodja in zvestih oprod v družbi Meja Šentjur, d. d., in sicer bivši direktor g. Roman Gregorn in celotna zasedba nadzornega sveta s predsednico ga. Andrejo Kranjc in podpredsednikom g. Zoranom Ličnom ter delavskim predstavnikom g. Andrejem Ocepkom in vmesnim postavljenim novim vodstvom družbe (g. Mitja Križaj). Pri tem ni nepomembno dejstvo, da so ga. Marija Cerjak, ga. Andreja Kranjc in g. Mitja Križaj bili sodelavci že v podjetju Taxgrup, d. o. o., nato na DUTB in sedaj ponovno nastopajo v enaki sestavi, pri čemer samo g. Mitja Križaj kot najet sodelavec, ki je bil najet za direktorja družbe proti mesečnemu plačilu 13.015,00 evrov bruto na mesec, ob tem pa se na račun družbe (Meja Šentjur, d. d.) najema še najdražje odvetniške družbe – doslej stroškov za odvetnike v višini cca. 30.000,00 evrov. Navedene osebe (so) se pojavljajo v različnih kriminalnih primerih in postopkih pregona skupaj ali vsak posamezno, vrh njihovega skupnega delovanja pa je usklajeno namerno postopanje v primeru družbe Meja Šentjur, d. d., in poizkus njenega prevzema z željo lastnega okoriščenja. Tudi naslednje dejstvo potrjuje dalj časa trajajoča enakovrstna dejanja, saj je imenovani upravitelj v predlogu uvedbe prisilne poravnave Meje Šentjur, d. d., g. Miha Mušič, ki je bil včasih prav tako direktor Taxgroup pravna pisarna, sedaj pa že drugič imenovan za upravitelja Meja Šentjur, hkrati pa je tudi stečajni upravitelj podjetja Dakont, d. o. o., v stečaju. 

    Zoper omenjene osebe so bili sproženi že ustrezni postopki in pritožbe, prav tako pa je bil o dogajanju in nepravilnostih obveščen predsednik vlade RS in pristojni ministri ter ustrezne institucije za pregon in odkrivanje tovrstnih dejanj. V nadaljevanju omenjena dejanja imajo znake različnih kaznivih dejanj, kjer omenjene osebe delujejo posamezno ali v skupini, zato je predmetno gradivo lahko podlaga za pregon kaznivih dejanj po uradni dolžnosti.

     

    Vir: Meja Šentjur, https://www.meja.si/

     

    V nadaljevanju bom na kratko opisal zgodovinsko dogajanje in nezakonitosti, sprenevedanje ter protipravnosti v družbi in sosledje dogodkov v vseh primerih in tudi modus operandi DUTB s pomagači do sedaj, ki izkazujejo enak namen, protipravno prilastitev premoženja družbe Meja Šentjur, d. d., za lastne koristi:  

    • Meja Šentjur, d. d., je bila hčerinska družba v koncernskem sistemu PSZ, d. d. (sedaj v stečaju), zato je prevzemala tudi določena tveganja in obveznosti obvladujočih družb. 
    • Zadolženost pri komercialnih bankah je z ustanovitvijo DUTB bila prenešena nanjo in takrat so se pričele težave.

     

    PŠENICA, ki jo med drugim prideluje Meja Šentjur; vir: https://www.facebook.com/mejamarketing/photos/3591354564213712

     

    • Upnik (DUTB) je že enkrat v 2014, v mesecu oktobru, zoper Mejo Šentjur, d. d., sprožil upniško prisilno poravnavo po ZFPPIPP z namenom izsiljevanja določenih zavez družbe, ki ji je sledila Pogodba o finančnem prestrukturiranju (MRA), po kateri je morala družba Meja Šentjur, d. d., določene prej neobstoječe ali kvalitativno drugačne terjatve priznati upniku DUTB, drugače bi družba in s tem njeni zaposleni (cca. 65) pristali v stečaju. Navedeno je DUTB izsilil na način, da je (ponovno) imenoval sebi uslužnega direktorja Meje Šentjur, d. d., ki je priznal vse utemeljene in neutemeljene zahtevke DUTB. Prav tako je DUTB v nadzorni svet družbe imenoval svojo zaposleno (predsednico g. Andrejo Kranjc) in g. Zorana Lična (prej zaposlen na PBS, d. d., sedaj Pošta Slovenije, d. o. o.), ki sta družno potrjevala vse (tudi nepravilne) odločitve direktorja ter tudi sama neposredno sodelovala pri izčrpavanju družbe Meja, d. d. Za navedene usluge so bili sodelujoči akterji tudi bogato nagrajeni; bivši direktor g. Roman Gregorn s plačo 13.015,00 evrov bruto mesečno v obdobju 6 let (cca. 930.000,00 evrov); nadzorniki pa z lepimi nadomestili (cca. 126.000,00 evrov) v obdobju 6 let. Zakaj bi v družbi z letnim prometom 10 milijonov in kvazi visoko zadolženostjo tako bogato nagrajevali člane organov vodenja in nadzora!? Je bilo treba plačati določene usluge ali si zagotoviti dodaten zaslužek?

     

    Nekdanji direktor Meje Šentjur, d. d.; vir: https://www.facebook.com/mejamarketing/photos/1293556513993540

     

    • DUTB je znotraj veljavnega MRA ves čas »poizkušal olastniniti« družbo s spremembo (tudi neveljavnih) terjatev v kapital, vendar pa zaradi lastnih napak in nesposobnosti končnega cilja niso dosegli, to pa jim je sodno preprečeval tudi manjšinski odgovorni lastnik delnic, dokler ni »zašel v stečaj« in je vodenje prevzel g. Miha Mušič. Zanimivo je, da g. Miha Mušič nastopa v tovrstnih vlogah kot »dežurni« upravitelj z velikim vplivom na sodišče, posebej na sodnico Barbko Zupan Cimperman s celjskega sodišča, ko dobesedno prepisuje in slepo sledi zavajanjem s strani imenovanega upravitelja.
    • Kljub temu so tekom let DUTB in pomočniki smelo izčrpavali družbo z ubijalskimi obrestmi in visokimi izplačili ob hkratnem mrku investicijskega vlaganja v družbo. 
    • Imetnik delnic družbe (PSZ, d. d., v stečaju) se je ves čas trajanja MRA trudil prodati delnice družbe Meja Šentjur, d. d., novemu lastniku, kar mu je končno (po treh dražbah – zadnja je bila izvedena v paketu z Dakont, d. o. o., v stečaju, kjer je stečajni upravitelj g. Miha Mušič) uspelo (kljub pritožbi upnika DUTB, ki je v upniškem odboru izrecno soglašal z prodajo), saj je 22. 9. 2020 sodišče s pravnomočnim sklepom potrdilo sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe, St 433/2014, in zavrnilo popolnoma neutemeljeno pritožbo DUTB, ki je imela zgolj namen preprečevati prodajo družbe. Kaj se je spremenilo? Mogoče družbe ni kupila oseba, s katero je imel DUTB dogovorjeno nadaljnje sodelovanje (izčrpavanje)? 
    • DUTB je TAKOJ po prejemu takšnega sklepa poslal po pošti obvestilo o takojšnji zapadlosti obstoječih terjatev na podlagi odpovedi MRA, dne 22. 9. 2020 (dopis datiran s 17. 9. 2020), ki je bil družbi Meja Šentjur vročen 23. 9. 2020. Verjetno je samo slučaj, da se tovrstni datumi ujemajo? 
    • Kronologija povečane aktivnosti DUTB pa se je začela že malenkost prej, in sicer z junijsko javno dražbo delnic Meja Šentjur, d., ko je na javni dražbi uspel dražitelj Altius, d. o. o. Tako je posledično 2. 7. 2020 DUTB posredoval dopis družbi o domnevnem neizpolnjevanju zavez po MRA, ki jih družba dejansko, kljub svojemu nadzornemu svetu in direktorju, ni izpolnjevala nobeno leto (od 2015 naprej), še več, leto 2019 je bilo eno boljših let po izkazovanju kazalcev, vendar navedeno več kot očitno ni bilo dovolj oziroma je bilo celo nezaželeno, zato je DUTB z vročitvijo 23. 9. 2020 odpovedal MRA in seznanil dolžnika s takojšnjo zapadlostjo terjatev.

     

    Kokoši nesnice ekološke reje Meje Šentjur v orehovem nasadu na Planini pri Sevnici; vir: https://www.facebook.com/mejamarketing/photos/2516374115045101

     

    • Kljub »pravnomočno zaključeni« zadevi s prodajo delnic Meja Šentjur, d. d., novemu lastniku Altius, d. o. o., je DUTB na izdano soglasje stečajnega upravitelja PSZ, d. d., k prenosu delnic (sklep sodišča z dne 25. 9. 2020) ponovno vložil pritožbo z namenom zavlačevanja vpisa pri KDD (postopek se je pravnomočno zaključil 22. 10. 2020). Prepričanje DUTB je bilo, da bo dražba razveljavljena.
    • Takoj po pravnomočnosti prvega sklepa stečajnega dolžnika in sodišča (23. 9. 2020) je DUTB vložil na sodišče v Celju predlog za upniško prisilno poravnavo z namenom, da bi ponovil podobno zgodbo kot leta 2014-2015, ne glede na dejstvo, da pravno formalno terjatev DUTB še sploh ni zapadla, saj še niti ni potekel rok za izpolnitev obveznosti po splošnih pravilih OZ. Še več, DUTB sploh ni poizkusil izterjati terjatev do Meje, saj potem ne bi mogel onemogočati delovanja družbe in izsiljevati ostalih spornih terjatev. Zakaj ravno 23. 10. 2020 – takoj po pravnomočnosti sklepa o prenosu delnic na novega lastnika!?
    • Vložena prisilna poravnava se nanaša celo na 13,5 mio evrov dolga, pa čeprav je DUTB vse terjatve do družbe na javnem razpisu v letu 2019 prodajal za izklicno ceno 5,3 milijona evra, kar je v skladu s konsolidiranih bilanco na dan 30. 8. 2020 in z revizorjevimi poročili. Več kot očitno je želja in volja DUTB, da se protipravno, z izkrivljanjem dejstev in s prikrivanjem dejanskih okoliščin ter z nemožnostjo sodelovanja novega lastnika ponovno »olastnini« družba, ki ima vzdržen denarni tok in zdrave bilance, vendar želijo z evidentno zlorabo pravic in s kaznivimi dejanji uresničiti ali sanirati svoje napake iz preteklosti. Družba je na dan uvedbe postopka prisilne poravnave imela večjo količino likvidnih sredstev na računu, ni zamujala s plačili upnikom itd., torej je bila v celoti solventna družba. 

     

    SLOVENSKI LEŠNIKI, ki jih prideluje Meja Šentjur; vir: https://www.meja.si/113/prodajni-program-lesnikov-in-orehov

     

    • V postopku preostalih delnic, prodanih na isti dražbi, dne 16. 6. 2020, s strani družbe Dakont, d. o. o., v stečaju je Višje sodišče sklep, enak tistemu z dne 22. 9. 2020, izdalo šele 30. 9. 2020, vendar do 15. 10. 2020 ni bil objavljen, do današnjega dne pa stečajni upravitelj (g. Mušič, ki je hkrati upravitelj v prisilni poravnavi Meja Šentjur, d. d.) še ni podal predloga za preknjižbo v KDD. Zakaj tega upravitelj ni naredil še do današnjega dne, kljub pozivom s strani lastnika delnic?
    • Tedanji direktor g. Roman Gregorn (do 5. 10. 2020, ko je odstopil ob bogati odpravnini) je 25. 9. 2020 sklical skupščino družbe z datumom 26. 10. 2020 z edino točko dnevnega reda – zamenjava članov nadzornega sveta.
    • Kot posledica pravnomočnega sklepa sodišča o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe je tedanji direktor Meja Šentjur, d. d., g. Roman Gregorn (30. 9. 2020) imenoval prokurista družbe (g. Božidarja Vukašinoviča), ki je tudi zakoniti zastopnik družbe Altius, d. o. o., ki je priznani imetnik delnic Meja Šentjur, d. d.

     

    Božidar Vukašinovič – nadzorni svet Meje Šentjur, d. d., ga je 30. oktobra 2020 imenoval za direktorja Meje.

     

    • Člani nadzornega sveta Meja Šentjur, d. d., so bili pisno in eksplicitno večkrat obveščeni o koliziji interesov pred samo korespondenčno sejo 29. 9. 2020, vendar jih to ni zaustavljalo pri odločitvah v škodo družbe. Dodatno motivirani zaradi potencialnega krivdnega odpoklica so nadaljevali s protipravnimi aktivnostmi. V nadaljevanju so celo s posredovanjem podatkov izven kroga oseb družbe storili kaznivo dejanje izdaje poslovne skrivnosti družbe. Korespondenca med DUTB in nadzornim svetom je obstajala ves čas nadzora od leta 2015.
    • Po vložitvi predloga za upniško prisilno poravnavo in zadolžitvah direktorja družbe je nadzorni svet Meja, d. d., sprejel odstopno izjavo direktorja g. Gregorna (5. 10. 2020 je bil sprejet odstop direktorja, čeprav je nadzorni svet poslovodstvu družbe na prejšnji seji, 29. 9. 2020, naložil nalogo, da v 14 dneh pripravi poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja in ga predloži nadzornemu svetu) in isti dan na to mesto imenoval g. Mitjo Križaja, kljub jasni koliziji interesov vsaj dveh članov nadzornega sveta, predsednice in podpredsednika g. Zorana Lična, ki je zaposlen na Pošti Slovenija, d. o. o., čigar generalni direktor je hkrati tudi predsednik upravnega odbora DUTB (g. Boris Novak). Navedeni sklepi, sprejeti po 24. 9. 2020, pa so posledično tudi nezakoniti, saj nanje ni dalo soglasja sodišče v skladu s 1. točko 1. odstavka 151.a člena ZFPPIPP. Izrecen namen nadzornega sveta je bil ubraniti svoj položaj in s protipravnim imenovanjem direktorja doseči preklic prokure, potencialni umik sklica skupščine ter priznanje oziroma nevložitev ugovora zoper predlagan postopek prisilne poravnave. S takšnim postopanjem bi dejansko ponovno prevzeli družbo in oškodovali novega lastnika delnic brez oziranja na položaj in stanje družbe Meja Šentjur, d. d., in njenih zaposlenih. Sodišče je k navedenemu imenovanju direktorja podalo soglasje šele 15. 10. 2020, ki mu je v superlativih hvalospev napisal upravitelj Miha Mušič.
    • Da gre dejansko za fiktivne zamenjave in izigravanje pravnih pravil ter zlorabo pravic je mogoče ugotoviti tudi s tem, da je kljub odstopu g. Gregorna in priznanju visoke odpravnine s sporazumom (!?) ostal direktor hčerinske družbe Hmezad Hram, d. o. o., ki je v 100-odstotni lasti družbe Meja, d. d., hkrati pa se mu je ponudilo delovno mesto svetovalca direktorja za enak znesek plačila 13.015,00 evrov bruto mesečno. Novemu direktorju pa se je priznalo enormno nadomestilo v enaki višini 13.015,00 evrov bruto mesečno, vse v škodo družbe Meja Šentjur, d. d. Kako je mogoče v insolventni družbi (tako zatrjuje DUTB) prejemati takšna enormna plačila za opravljanje funkcije direktorja ali svetovalca?
    • Dodam naj, da si družba, ki naj bi bila potencialno insolventna po zatrjevanju upnika (DUTB), lahko privošči povečanje mesečnih stroškov za 100 odstotkov in plačila dragih odvetnikov in svetovalcev, kar je v dotičnem obdobju preseglo že zneske 300.000,00 evrov, samo za odvetniško pisarno Rojs, Peljhan, Prelesnik več kot 30.000,00 evrov.

     

    SOJA, ki jo med drugim prideluje Meja Šentjur, d. d.; vir: https://www.meja.si/99/soja

     

    • Mitja Križaj, ki je bil nezakonito (kolizija članov NS) imenovan za direktorja Meje, d. d., pa je bil hkrati tudi nekdanji vodstveni kader DUTB, saj je bil do 2. 6. 2020 neizvršni direktor v DUTB in s tem sodelavec predsednice nadzornega sveta Meje Šentjur, d. d., ga. Andreje Kranjc in g. Marije Cerjak (glavna akterka celotne zgodbe, ki ima tudi kazensko kartoteko in pogojno obsodbo ter odvzem licence zaradi potvarjanja dokumentacije in zlonamernih dejan v predhodnih postopkih), ki je tudi vsaj od vložitve predloga za upniško prisilno poravnavo v direktnem navzkrižju interesov, enako je veljalo tudi za podpredsednika nadzornega sveta g. Zorana Lična.
    • Zoper navedene nezakonitosti se (je) Meja Šentjur, d. d., neuspešno pravno upira, saj sodišče v Celju nenehno producira dodatne pravno nezakonite in servilne sklepe, ki družbi Meja Šentjur, d. d., ne dopuščajo normalnega poslovanja in ji je zaradi tega nastajala in ji še nastaja velika gospodarska škoda. Kljub opozorilom sodnica, ki vodi postopek, ga. Barbka Zupan Cimperman, vztraja pri svojih odločitvah, ki pa imajo tudi znake kaznivih dejanj.
    • Sodišče v Celju je v nadaljevanju izdalo celo nezakonit (protiustaven) sklep o imenovanju upravitelja v upniški prisilni poravnavi, saj je pristalo na predlog DUTB, da se imenuje g. Miho Mušiča, ki pa je hkrati tudi stečajni upravitelj v družbi DAKONT, d. o. o., v stečaju, le-ta pa je (bil) dejansko tudi imetnik delnic Meja, d. d., ki so bile prodane Altius, d. o. o., kot novemu imetniku delnic Meja, d. d. Poleg tega je sodišče na predlog nezakonito imenovanega upravitelja izdalo še dodatni nezakonit sklep o omejitvi pooblastil direktorju in prokuristu v družbi Meja, d. d., čeprav za to nima nobene pravne podlage in možnosti. Ob tem naj omenim, da je imenovanje prisilnega upravitelja v fazi uvedbe postopka prisilne poravnave, vsaj od odločitve Ustavnega sodišča glede razveljavitve 221.j člena ZFPPIPP, protiustavno! 
    • Dodatno je sodišče zavrnilo ali zavrglo tudi vsa legalna pravna sredstva delničarja in družbe kot neobstoječa, celo dopustilo začetek prisilne poravnave zoper družbo Meja Šentjur, d. d., ker naj bi bila vsa dejanja vložena v imenu družbe ali delničarja neveljavna ali neupoštevana. Več kot očitno je želja DUTB, da se ne sme razpravljati o vsebini terjatev, ker so ta sporna, zato ne sme sodelovati novi lastnik, ki je DUTB to tudi sporočil. 
    • Hkrati je sodišče s sklepom celo izrecno dopustilo protipravno stanje, da zaradi neodločitve o podelitvi soglasja imenovanemu direktorju na nadzornem svetu onemogoči opravljanje poslovodne funkcije v družbi Meja Šentjur, d. d. Kasneje je sodišče po nadzorstveni pritožbi soglasje zavrnilo iz pravno izmišljenih argumentov in z navajanjem izmišljenih dejstev.

     

    Vir: Meja Šentjur, https://www.meja.si/85/lesniki-in-orehi

     

    Kokoši nesnice ekološke reje Meje Šentjur na začetku orehovega nasada na Planini pri Sevnici; https://www.facebook.com/mejamarketing/photos/2584871741528671

     

    • Vse navedeno s strani DUTB in doslej omenjenih izvajalcev se izvaja s ciljem, da Meja Šentjur, d. d., ne ugovarja oziroma se že vloženi ugovori zoper nezakonita dejanja in prisilno poravnavo umaknejo. Slednje dejanje je bivši direktor g. Križaj že sprožil preko odvetniške pisarne. Tako ravnanje vodi do priznanja fiktivnih terjatev, navedenih v predlogu prisilne poravnave, brez možnosti ugovora, vse skupaj pa na škodo družbe Meja Šentjur, d. d., in njenih zaposlenih in posledičnih protipravnih provizij in zaslužkov vseh omenjenih posameznikov za lasten žep. Na ta način pa bi se poleg družbe Meja Šentjur, d. d., neposredno oškodovala tudi DUTB in Republika Slovenija, kar izkazuje indice, da gre za organizirana protipravna dejanja z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi.
    • Po dalj časa trajajočih pozivih in dokazovanju kolizije interesov so člani nadzornega sveta kot predstavniki kapitala v družbi Meja Šentjur, d. d., konec oktobra 2020 odstopili in posledično je večinski delničar preko sodišča z uporabo določil ZGD-1 uspel sodno imenovati dva predstavnika kapitala v nadzornem svetu družbe Meja Šentjur, d. d., delavskega predstavnika pa so formalno izvolili na svetu delavcev družbe Meja Šentjur, d. d. Tako je dne 24. 10. 2020 predsednica nadzornega sveta Andreja Krajnc podala nepreklicno odstopno izjavo, prav tako je član nadzornega sveta Zoran Ličen dne 26. 10. 2020 podal odstopno izjavo, član nadzornega sveta Andrej Ocepek je podal odstopno izjavo dne 22. 10. 2020. Okrožno sodišče v Celju je 30. 10. 2020 izdalo sklep opr. št. Ng 9/2020 in na mesto podpredsednice nadzornega sveta imenovalo Marjetko Lašič in za člana nadzornega sveta dr. Boruta Bratino, in sicer za mandat do imenovanja novih članov na skupščini družbe Meja Šentjur, d. d. Svet delavcev družbe Meja Šentjur, d. d., je dne 26. 10. 2020 imenoval za predstavnika delavcev v nadzornem svetu Andreja Ocepka (zapisnik 7. seje sveta delavcev). Zoper naveden sklep se je pritožil DUTB, ki je predhodno prijavljal intervencijo, sodišče pa je ponovno servilno ravnalo in brez posebne odločitve štelo odločitev za nepravnomočno, čeprav sama pritožba ne zadrži uveljavitve sprejetega sklepa.

     

    OLJNA OGRŠČICA, ki jo med drugim prideluje Meja Šentjur, d. d.; vir: https://www.meja.si/98/oljna-ogrscica

     

    • Nadzorni svet družbe Meja Šentjur, d. d., je 30. 10. 2020 krivdno razrešil direktorja g. Mitjo Križaja in posledično na mesto direktorja imenoval g. Božidarja Vukašinoviča. NS je soglasno sprejel sklep, da se z mesta direktorja z dnem 30. 10. 2020 ob 18.30 uri odpokliče Mitja Križaj iz razloga:
      • pomembnejše spremembe v strukturi delničarjev in prestrukturiranja družbe, kar v skladu s 4. alineo 2. odstavka 268. člena ZGD-1 in Statutom družbe Meja Šentjur, d. d., predstavlja druge ekonomsko poslovne razloge za odpoklic in
      • zaradi hujših kršitev obveznosti direktorja v skladu z 2. alineo 2. odstavka 268. člena ZGD-1 in Statutom družbe Meja Šentjur, d. d., z naslednjo obrazložitvijo:
        • ki jih je Mitja Križaj kot direktor storil s tem, da je na dan, ko je bilo s strani Okrožnega sodišča v Celju podano soglasje za njegovo imenovanje, podal na Okrožno sodišče v Celje, v predhodni postopek prisilne poravnave, ki se vodi pod opr. št. St 2024/2020, preko pooblaščenih odvetnikov izjavo, da se s postopkom prisilne poravnave strinja, kar je bilo direktno v nasprotju z interesi družbe, ki jo je vodil.
        • Prav tako je na dan imenovanja 6. 10. 2020 direktor Mitja Križaj brez razloga preklical prokuro Božidarju Vukašinoviču, ki jo je pred tem 30. 9. 2020 podelil prejšnji direktor Roman Gregorn, čeprav je vedel, da je Božidar Vukašinovič zakoniti zastopnik lastnika delnic Meja Šentjur, d. d.
        • V nadaljevanju je direktor Mitja Križaj brez razlogov umaknil vsa veljavna pravna dejanja prokurista, ki so bila s strani prokurista izvedena izključno v korist družbe Meja Šentjur, d. d.
        • Direktor Mitja Križaj je brez utemeljenega razloga zavlačeval z izbrisom članov nadzornega sveta Andreje Krajnc in Zorana Lična ter Andreja Ocepka in deloval v škodo družbe zaradi storitve prekrška po 685. členu ZGD-1.
        • Direktor Mitja Križaj je brez razloga preklical že sklicano sejo skupščine dne 21. 10. 2020 in jo 26. 10. 2020 vnovič sklical z istim dnevnim redom brez predloga delničarja in evidentno na škodo družbe Meja Šentjur, d. d., z razlogom zavlačevanja in škodovanja postopkom proti družbi.

     

    Andrej Ocepek, nekdanji član nadzornega sveta Meje Šentjur, d. d.; vir: https://www.facebook.com/mejamarketing/photos/1288692164479975

     

    • Družba Meja Šentjur, d. d., je takoj po imenovanju vložila predlog za deklaratoren vpis v sodni register, vendar zaradi omejitve 151.a člena ZFPPIPP le-ta še ni bil izveden, kasneje pa celo zavrnjen. Obrazložitev sodnice Barbke Zupan Cimperman sega tako daleč, da potrebuje sodišče za sodno imenovanje dodatno soglasje sodišča, da to sme narediti!? 
    • Sodnica Barbka Zupan Cimperman je celo 1. 12. 2020 izdala odločitev, da sodišče v Celju ne bo odločalo o soglasju, ker naj bi bilo vloženo pravno sredstvo zoper sodno imenovane nadzornike družbe in je podan dvom v izjavljanje prave volje dolžnika. S tem je sodnica povzročila nevzdržno stanje, ki je omogočalo DUTB kot upniku, da se sklicuje na nedelovanje poslovodstva v družbi in s tem za posledičen prenos poslovodenja v družbi na upnika.
    • Zaradi slednje in vseh prejšnjih nekonsistentnosti in protipravnosti je imetnik delnic zahteval tudi izločitev sodnice ter prenos pristojnosti, saj je več kot evidentno podana povezava med postopki Meja Šentjur, d. d., (St 2024/2020) in stečajem PSZ, d. d., (St 433/2014), prav tako pa neposredna (protipravna) povezava z upraviteljem Miho Mušičem. Kljub temu pa dejstvo izločitve ni bilo sprejeto s strani VS RS ter predsednice sodišča Petre Giacomelli, ki pa je (so) v podobnih primerih postopale popolnoma drugače. Dokaz, da sodnica Cimperman neposredno prepisuje celotne odstavke iz vlog upravitelja Mušiča verjetno niso zadosten dokaz, pri tem pa zanemarja nasprotne ugovore, kjer ne zna izpisati niti pravilnih imen in dejstev, ki so evidentna? 

     

    TRITIKALA, ki jo med drugim prideluje Meja Šentjur, d. d.; vir: https://mk.info-4all.ru/biznes/tritikale-chto-eto-takoe-klassifikaciya-i-poleznie-svojstva/

     

    • Celotno (proti)pravno dogajanje in aktivnosti sodišča (sodnice ga. Barbka Zupan Cimperman), stečajnega upravitelja g. Mihe Mušiča in odpoklicanega direktorja g. Mitje Križaja, ob neposredni podpori in pritiskih ga. Marije Cerjak, je rezultiralo tudi v izdajo sklepa o začetku upniške prisilne poravnave nad družbo Meja Šentjur,  d., po predlogu DUTB, ki je sedaj zahteval tudi prenos poslov in sklepanje škodljivih pogodb z namenom, da prikaže lastnika in družbo Meja Šentjur, d. d., v slabi luči in kot nedelujoče na podlagi svojih podtikanj in onemogočanja poslovanja imenovanih direktorjev v družbi. Kljub drugačni praksi pri isti sodnici (v manj kot treh mesecih), ki je zahtevala dokazovanje zatrjevanega z izvedenci ob predlogu prisilne poravnave, je v dotičnem postopku čas verjetno pomembna okoliščina in je treba zadevo čim prej zaključiti, da se vsebina ne bi neposredno obravnavala! 
    • Zadnje dejanje na predvečer Božiča pa je dodatno postavilo dogajanje v zlonameren kontekst oseb, ki »koncertirajo enotno«, na način, da je Mitja Križaj s podporo in prisotnostjo g. Mihe Mušiča (upravitelj v postopku upniške prisilne poravnave in s tem podaljšana roka sodišča) in s protipravnim najemom družbe Aktiva Varovanje, d. d., vdrl v poslovne prostore družbe Meja Šentjur, d. d., in protipravno (kaznivo) kljub opozorilom in predstavitvi dejanskega stanja zamenjal ključavnice in varovalni sistem v družbi. Pod pretvezo umika je g. Mitja Križaj podal izjavo, da ne bo vstopal v družbo do konca dne 28. 12. 2020, je pa v jutranjih urah skupaj z varnostniki ponovno vstopil v družbo in protipravno zasedel posest, ki je bila napadena z ustreznim pravnim sredstvom, na katerega pa dolžnik in lastnik ne računa, zaradi pristranske in protipravne pomoči sodnice ga. Barbka Zupan Cimperman in celotnega sodišča v Celju. Zoper navedeno motenje posesti je bila zahtevana začasna odredba, za izdajo katere je sodišče potrebovalo celo 9 dni zasedanja in odtujevanja podatkov ter dokumentacije.

     

    KORUZA, ki jo med drugim prideluje Meja Šentjur, d. d.; vir: https://www.meja.si/96/koruza

     

    • Poudarim naj, da gre v obravnavanem primeru in vrsti posameznih dejanj za evidentna in dokazljiva dejanja g. Mihe Mušiča, g. Mitje Križaja, ga. Marije Cerjak in ga. Barbke Zupan Cimperman in ostalih omenjenih, ki bi lahko imela značaj kazenskih dejanj, zato je bilo kot ultimativno sredstvo vložena tudi prijava storitve teh dejanj in oškodovanja premoženja družbe Meja Šentjur, d. d., in lastnika Altius, d. o. o.
    • Dodatno bi želel izpostaviti tudi dejansko stanje družbe Meja Šentjur, d. d., ki ima (še vedno) zadostno količino likvidnih sredstev in kapitala za normalno poslovanje (izhaja tudi iz bilance stanja), vendar ji je bilo normalno in potrebno poslovanje zaradi ukrepov in dejanj DUTB in sodišča doslej onemogočeno, tako da se ne more izvajati investicijski ciklus, pridobivati evropskih sredstev; prijave na razpise so onemogočene; odplačevanja kreditov so blokirana; nepotrebni stroški enormno naraščajo – s ključnim ciljem izpolnjevanja pogojev za protipravni prevzem družbe Meja Šentjur, d. d., in prilastitev sredstev ter uničenje lastnika delnic družbe (Altius, d. o. o.). Dejstvo je tudi, da predstavlja družba Meja Šentjur pomembnega dobavitelja jajc na slovenskem trgu, pri čemer zaskrbljenost izraža tudi zbornica, kajti z nadaljevanjem tovrstnega stanja lahko pride do motenj pri dobavi jajc na slovenskih tleh.
    • Je pa notorno dejstvo, da družba intenzivno izgublja tudi na ugledu in financah, kar je bilo povzročeno že z naznanitvijo upniške prisilne poravnave, na podlagi katere kupci niso priznali zvišanja cen blaga, pri čemer je nastala direktna škoda min. 875.000,00 evrov. V kolikor pa bodo dobavitelji zaradi UPP pričeli z zahtevami po avansnih plačilih, obstaja možnost finančnega kolapsa družbe v roku 60 dni, zato je NUJNO, da se ukrepa v zaščito premoženja in delavcev družbe Meja Šentjur, d. d.
    • Zagotovo pa je iz celotnega opisa dejanj DUTB in pomočnikov in izvajalcev mogoče decidirano ugotoviti, da so se celotna aktivnost in gnev ter postopki zoper družbo Meja Šentjur, d. d., začeli z dnem uspešno zaključene javne dražbe delnic družbe Meja Šentjur, d. d., in posledičnega vstopa novega delničarja Altius, d. o. o., ki je plačal kupljene delnice 600.000,00 evrov. Ker to več kot očitno ni bilo po volji snovalcem aktivnosti in dejanj na DUTB in sodelavcem, so se pričela dejanja s kazensko etiketo ter z oškodovanjem premoženja za lastne interese omenjenih posameznikov.

     

    Vir: Meja Šentjur, https://www.meja.si/

     

    Vse navedeno (poznano tudi sodišču) jasno izkazuje namen skupnega delovanja vplivnih posameznikov na škodo družbe Meja Šentjur, d. d., in njenih zaposlenih, pri čemer so v sodelovanje povezani predstavniki DUTB in državnih institucij z nekaterimi posamezniki. Sosledje samih dogodkov, njihova intenziteta in protipravnosti, kljub večkratnemu sestankovanju in dogovorih na DUTB, so imeli samo še hujše posledice in nezakonitosti s strani DUTB, v določenih primerih pa celo osebne grožnje, kar več kot očitno nakazuje na pripravljenost vseh omenjenih akterjev, da nadaljujejo s takšnimi dejanji na škodo družbe Meja Šentjur, d. d., in s tem tudi na ugled državnih institucij in države same.

     

    Glede na vse izpostavljeno je treba prikazati jasna dejstva in sprenevedanje DUTB, ki nadaljuje z enostranskim in s subjektivnim prikazom neresničnih dejstev, zlorabo pravnih sredstev in zavaja javnost po načelu »Too Big to fail«. 

    Kljub tovrstnim »zapletom« še pred pridobitvijo pravno formalnega lastništva delnic družbe Meja je vodstvo kupca delnic ves čas aktivno (pisno in ustno) sodelovalo in podajalo predloge DUTB za reševanje nastalih zapletov, vendar pa je to DUTB gladko zavračal. Celo pisni predlog Altius, d. o. o., je predvideval takojšnje poplačilo zavarovanih komercialnih terjatev DUTB, za preostanek t. i. poroštvenih terjatev, ki jih je DUTB neuspešno poizkušal konvertirati v kapital Meja Šentjur, d. d., od leta 2014, pa je bil podan predlog, da bo dolžnik poravnal tudi ta dolg, v kolikor sodišče zavrne zahtevo dolžnika in kupca delnic po ničnosti tovrstnih terjatev. V skladu s prepričanjem dolžnika in kupca delnic (tudi sodne prakse in doktrine) so predmetne poroštvene terjatve nične, zato je bil tudi podan predlog s strani Altius, da se s poplačilo te obveznosti počaka do dokončne odločitve sodišča ob hkratnem obrestovanju. Vendar več kot očitno takšno »objektivno« presojanje veljavnosti terjatev ni sprejemljivo za DUTB, zato se na vso moč trudijo, da bi s pomočjo pravnih in ostalih aktivnosti neposredno s pomočjo postopka upniške prisilne poravnave in z nesodelovanjem sedanjega lastnika delnic sporne terjatve preoblikovali v kapital družbe in s tem postali skoraj izključni lastnik delnic in direktni upravljalec premoženja Meje Šentjur, d. d.

     

    Nasad JABOLK Meje Šentjur (Ponikva), ki jabolka prideluje na več lokacijah: nasad Slom pri Ponikvi, nasad Škrbnik pri Pristavi pri Mestinju, nasada v Lenartu v Slovenskih goricah (Trate, Selce).

     

    DUTB ves čas vztrajno ponavlja, da kupec delnic Altius ni prikazal svojega finančnega stanja, pri tem pa zanemarja dejstvo, da je kupec v stečajno maso vplačal 600.000 evrov kupnine za delnice Meja Šentjur, d. d., od česar je del denarja pristal prav tako na DUTB. V fazi pritožbe zoper nakup delnic na javni dražbi DUTB ni skrbelo, od kod bo kupec poplačal kupnino, sedaj pa DUTB zelo skrbi dejstvo, če bo delničar poplačal obveznosti družbe Meja Šentjur, d. d., hkrati pa mu preprečuje, da v skladu z zakonodajo sploh korporacijsko upravlja s premoženjem, ki je bilo predmet nakupa. 

    Povedano drugače, več kot jasno je, da si upnik (DUTB) ni želel Altius (lastnik delnic) za delničarja, vseeno pa je z največjim veseljem pobral njegovo kupnino iz stečaja PSZ, d. d. Meja Šentjur, d. d., je bila več kot očitno v vmesnem času od prve upniške prisilne poravnave (2013) pa do sedanje (2020) sposobna neovirano poplačevati obveznosti DUTB z visokimi obrestmi, dokler je nad njo bdel DUTB neposredno, z novim imetnikom delnic pa se po mnenju DUTB vse spreminja, čeprav je DUTB za nesporen del svojih terjatev do  Meje Šentjur, d. d., prezavarovan!

    Je pa dejstvo, da je namen in želja DUTB poleg zgoraj navedenega izražena tudi v njihovem prikazu nasprotnih dejstev, saj navajajo, da ima DUTB odgovornost skrbnega ravnanja s svojo lastnino (sicer napisano v navednicah). Le-to pa ni slučajno tako izpovedano, saj je njihov namen jasen in tega tudi ne skrivajo in se tako vedejo. Res pa je prišlo vmes tudi do »neželenega« dogodka, ki jim je prinesel dodatnih 600.000 evrov kupnine, vsekakor pa ne dovolj, da bi se odpovedali lastniškemu upravljanju z družbo Meja Šentjur, d. d. Zakaj!?

    Razlogov je več, eden je tudi v tem, da se neprimerljivo bogato nagrajujejo neposredni upravljalci z družbo (toliko o skrbnem gospodarjenju), mnogo je »prisesanih« svetovalcev in pomočnikov, vsekakor pa ne gre spregledati dejstva, da Meja vse to zmore poplačati, pa še vedno eksistira. Vsekakor je zanemarjeno gospodarno poslovanje s skrbjo za zaposlene in živali v intenzivni dejavnosti, kot jo opravlja Meja oziroma je prednost posvečena bolj drugim interesom.

     

    Enota Meje Šentjur za ekološko rejo kokoši nesnic, vir: B. Vukašinovič

    Ekološka reja kokoši nesnic Meje Šentjur, d. d.; vir: https://www.meja.si/121/ekoloska-reja-kokosi-nesnic

    Enota Meje Šentjur za ekološko rejo kokoši nesnic na Planini pri Sevnici, vir: B. Vukašinovič

    Ekološka reja kokoši nesnic Meje Šentjur na Planini pri Sevnici, vir: https://www.facebook.com/mejamarketing/photos/2620260317989813

    Enota za hlevsko rejo kokoši nesnic Meje Šentjur, d. d.; vir: B. Vukašinovič 

    Ena od lokacij proste reje kokoši nesnic v bližini Moravskih Toplic; vir: https://www.facebook.com/mejamarketing/photos/2250938504921998

     

    Dodatno pa je zanimivo izpostaviti tudi trditev o egalitarni skrbi DUTB za pravice upnikov brez agresivnih ravnanj, ki bi izboljševala položaj posameznega upnika. K temu sodi verjetno (skrbno) izboljševanje lastnega položaja z odkupom terjatev in s tem zmanjševanjem vloge preostalih upnikov. Ali je to potrebno zaradi enovite želje in volje po upravljanju ali morebitne skrbi, da bi jim kdo ugovarjal pri doseganju zastavljenega cilja DUTB? Zagotovo pa je (prekomerna) skrb izražena tudi na način, da se onemogoči lastnika delnic Meja Šentjur, ki je hkrati upnik družbe. Zakaj že!?

    Vsekakor je treba jasno zavrniti sprenevedanje in zavajanje DUTB, da sedanji lastnik delnic Meja Šentjur, d. d., ovira oziroma preprečuje prestrukturiranje družbe. Resnica je spet zanimivo popolnoma diametralno nasprotna, sploh če izhajamo iz pomena besede prestrukturiranje in njegovega dolgoročnega namena. 

    Sedanji lastnik delnic ima dolgoročno strategijo in izdelan načrt, ki je bil DUTB tudi predstavljen. Mogoče pa iz tega izvira želja po absolutnem obvladovanju Meje Šentjur, d. d. So morebiti na DUTB odgovorno in skrbno spoznali, da ima ta družba potencial!? So morda doumeli, da bi bilo možno to »predati« komu, ki obvladuje DUTB brez kupnine (saj so jo že prejeli od naivnega kupca na javni dražbi)!? To so vprašanja, ki naj bi jih v prihodnje raziskovali mediji in organi, ki imajo pri tovrstnih ravnanjih pristojnosti. Ali bo temu res tako, pa je v veliki meri odvisno tudi od sodišča, ki je doslej v celoti sledilo volji in namenom DUTB. Ali je to naredilo v skladu s pravnimi normami ali ne bo odločala instanca, dejstvo pa je, da isto sodišče z istimi akterji v krajšem časovnem intervalu odloči popolnoma različno – zanimivo, pri isti pravni normi!?

     

    Nasad JABOLK Meje Šentjur (Uniše); vir: https://www.facebook.com/mejamarketing/photos/2979291755419999

     

    OSEM SORT JABOLK, ki jih prideluje Meja Šentjur, d. d.; vir: https://www.meja.si/152/predstavitev-sort-jabolk

     

    Naslovna fotomontaža, vir: Meja Šentjur, https://www.meja.si/85/lesniki-in-orehi 

    OBVEŠČANJE O OBJAVAH

    Bodite prvi obveščeni o novih objavah.

    Ne pošiljamo neželene pošte!

    Zadnje objave

    Najbolj brano zadnjih 7 dni

    DONIRAM s kreditno ali z debetno kartico, PayPal:



    ‘;

    Sorodne objave

    2 KOMENTARJI

    KOMENTAR

    Prosim vnesite svoj komentar!
    Prosimo, vnesite svoje ime tukaj

    Skip to content