– iz upora in protesta zoper sodni kriminal in sodno korupcijo v Sloveniji – M​. V.

Več

    TARČA Z MLETJEM FRANCA KANGLERJA KRŠILA ZAKON IN ZAPOVEDANA NAČELA

     

    V četrtek 6. januarja 2022 je Televizija Slovenija objavila Tarčo, ki se je izkazala kot groba kršitev Poklicnih meril in načel novinarske etike v programih RTV Slovenije in kot napad (tudi) na temeljne človekove svoboščine in pravice, ustavo RS, zakon o Radioteleviziji Slovenija in zakona o medijih, ki med drugim zapoveduje: 

    Prepovedano je z razširjanjem programskih vsebin spodbujati k narodni, rasni, verski, spolni ali drugi neenakopravnosti, k nasilju in vojni, ter izzivati narodno, rasno, versko, spolno ali drugo sovraštvo in nestrpnost. 

    Tudi nestrpnost je ta Tarča vzbujala, spodbujala ali izzivala – do Franca Kanglerja. Zdaj se nahaja na linku MMC RTV SLOhttps://4d.rtvslo.si/arhiv/tarca/174837424 

     

    - Advertisement -

    Voditeljica Tarče Erika Žnidaršič med zasliševanjem Franca Kanglerja; vir: https://4d.rtvslo.si/arhiv/tarca/174837424

     

    5. člen zakona o Radioteleviziji Slovenija narekuje: 

    “Novinarke in novinarji (v nadaljnjem besedilu: novinarji), urednice in uredniki (v nadaljnjem besedilu: uredniki) RTV Slovenija in drugi, ki so neposredno udeleženi pri ustvarjanju ali pripravljanju RTV programov, morajo pri svojem delu še posebej: 

    spoštovati načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij;

    spoštovati človekovo osebnost in dostojanstvo;

    spoštovati načelo politične uravnoteženosti ter svetovnonazorskega pluralizma;

    spoštovati načela ustavnosti in zakonitosti pri oblikovanju programov, vključno s prepovedjo spodbujanja kulturne, verske, spolne, rasne, narodne ali druge oblike nestrpnosti;

    zagotavljati nepristransko in celovito obveščenost, tako da imajo državljani možnost svobodnega oblikovanja mnenj;

    spoštovati načelo politične neodvisnosti in avtonomnosti novinarjev;

    uveljavljati profesionalno etiko poročevalcev, dosledno razločevanje informacij in komentarjev v novinarskih prispevkih;

    varovati otroke in mladino pred vsebinami, ki bi lahko škodljivo vplivale na njihov duševni in telesni razvoj, ter spoštovati obče človeške vrednote.” 

     

    Tudi ta citirani zakonski člen sta v četrtek zvečer na Televiziji Slovenija kršili oddaja Tarča in njena voditeljica Erika Žnidaršič, ko sta pred očmi najširše javnosti neetično in nedopustno “obdelovali” Franca Kanglerja, državnega sekretarja Ministrstva za notranje zadeve RS in eno od gonilnih sil gibanja Povežimo Slovenijo. Bombandiran in zasut s pavšalnimi obtožbami, z očitki, natolcevanji, (žaljivimi) neresnicami iz Erikinih ust, ki so pognali na Tarčinem zelniku, ni imel niti možnosti jih demantirati ali argumentirano ovreči, pojasniti dogajanje – sodišča so se o vsem tem že izrekla in Franca Kanglerja pravnomočno oprostila, odvezala vseh obtožb. Dve nezakoniti obsodbi pa sta po sodni razveljavitvi padli, pravnomočno. Da, zmagal je v vseh 26 kazenskih pregonih, sporno ali nezakonito sproženih zoper njega že po prvem mesecu njegovega županovanja v Mariboru.

    Vsak Kanglerjev argument ali jedrnat demanti neresnic, laži je voditeljica Erika takoj povozila z zgovorno gestikulacijo, govorico telesa ali z ostro, sočno pripombo, s čimer je pri gledalcih nenehno in zagrizeno vzbujala vtis, češ da Franc Kangler laže in zavaja. Prekinjanje gosta, zasutega s hudimi obtožbami, je tudi tokrat bilo vroče Erikino orožje, neetično in neprofesionalno.

     

     

     

    Neobičajen je bil že sam koncept te Tarče: en sam gost, Franc Kangler – torpediran z obtožbami, očitki, instantnimi zaključki Tarčine ekipe in voditeljice Erike, ki mu je sodila. To se je vse bolj pretvarjalo v inkvizicijsko zasliševanje, kjer obtoženec v vsej svoji nemoči zoper obtožbe nima nikakršne moči niti pravice, obsojen je vnaprej in absolutno. Vse to pa se je v četrtkovi Tarči dogajalo pred očmi vse Slovenije – in tujine -, kot bi državnega sekretarja Ministrstva za notranje zadeve RS privezali na sramotilni steber in vanj neomajno pljuvali …

    Česa takega si RTV Slovenija in Televizija Slovenija ne bi smeli dovoliti, niti po zakonu o RTV Slovenija. Zloraba medijske moči in uradnih pooblastil je kričala tja do neba in daleč v noč.

     

     

    Tarča je z voditeljico Eriko Žnidaršič na čelu v četrtek kršila, zlorabila več (zavezujočih) zakonskih načel: 

     načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij; 

     načelo spoštovati človekovo osebnost in dostojanstvo;

     načelo spoštovati načela ustavnosti in zakonitosti pri oblikovanju programov, vključno s prepovedjo spodbujanja kulturne, verske, spolne, rasne, narodne ali druge oblike nestrpnosti;

     načelo zagotavljati nepristransko in celovito obveščenost, tako da imajo državljani možnost svobodnega oblikovanja mnenj;

     načelo spoštovati načelo politične neodvisnosti in avtonomnosti novinarjev;

     načelo uveljavljati profesionalno etiko poročevalcev, dosledno razločevanje informacij in komentarjev v novinarskih prispevkih. 

     

    Če človeka povabiš v studio, nadeneš pa mu vlogo kulise – ki tam je, zato da tam pač je -, pri čemer vneto skačeš v njegovo besedo in misel, jo prekinjaš in sekaš, in mu ne dopustiš niti, da bi celovito in v miru odgovoril na vanj izstreljene zelo hude obtožbe, očitke, natolcevanja, zlorabljaš gosta in njegovo dostojanstvo. In, to je zavržna medijska manipulacija.

    Voditelji oddaj se morajo do drugih sodelujočih vesti vljudno in spoštljivo. Ne smejo biti kritični ali zahtevni do enih, do drugih pa spravljivi in njim naklonjeni. Bistveno je tudi, da ohranijo svojo verodostojnost, tako da se izogibajo izražanju svojih osebnih stališč pri vodenju pogovorov ali okroglih miz in pristranskosti pri izbiri vprašanj.– to je zahteva (iz) 1. točke 9. poglavja Poklicnih meril in načel novinarske etike v programih RTV Slovenije, ki jih je RTV Slovenija sprejela davnega leta 2000, torej pred skoraj 22 leti.

     

     

     

     

    Ob vsem tem je vredno osvetliti 162. člen kazenskega zakonita, ki določa:

    (1) Kdor z namenom zaničevanja komu očita, da je storil kaznivo dejanje ali da je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja ali to z istim namenom komu pove, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev.

    (2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na spletnih straneh ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.

     

    Četrtkova Tarča si je privoščila celo prestavo višje: z istimi strunami, kot jih izkazuje citat zgoraj, je s sredstvom javnega obveščanja, torej po televiziji, očitajoče in obtožujoče pred najširšo javnostjo mlela državljana, ki je visok državni funkcionar in politik, sodišča pa so ga pravnomočno oprostila, oprala vseh obtožb, sproženih zoper njega kot župana Maribora. Tarčina sporočila – verbalna, neverbalna in med vrsticami -, ki so letela v gledalce, so bila agresivno odločna: Kriv je! Laže!

    Učinek in namen je bil dosežen. Tarčin. V očeh gledalcev, (pre)mnogih. Franc Kangler je (bil) učinkovito polit z uničujočo gnojnico, ki smrdi, dolgo in daleč, kar je preverjen rušilni recept, za posebne primere.

    Učinkovala je moč. Medijska. Tarčina. In njena zloraba.

    Škoda, tako povzročena državnemu sekretarju MNZ in politiku Francu Kanglerju kot gostu informativne oddaje Tarča, predvajane v najbolj gledanem večernem terminu na I. programu TV Slovenija, je neizmerljiva ali celo nepopravljiva. Neizbrisna nematerialna škoda.

     

    Vse to med drugim pomeni hudo kršitev Poklicnih meril in načel novinarske etike v programih RTV Slovenije, ki v svoji 5.10.1.1 točki narekujejo:

    “V besedilih se je treba osredotočiti na dejstva. Strogo je treba spoštovati načelo, da krivde ni mogoče nikomur naprtiti, dokler ni pravnomočno obsojen. Torej je pri kaznivih dejanjih mogoče govoriti izključno o osumljencih, ne o krivcih itd. Če ni obvestil iz pooblaščenih virov, je treba obvezno navesti, iz katerih virov prihajajo podatki, ki jih je novinar uporabil v svojem prispevku.”

     

     

     

    FRANC KANGLER ZMAGAL V VOJNI: V VSEH 25 “KAZENSKIH” FARSAH, ZREŽIRANIH S STRANI ORGANOV PREGONA

     

    Begajo pa vse sekvence, ki jih je Tarča prikazala in objavila kot prisluhe Francu Kanglerju. Ali je Tarčina ekipa res pridobila (nedostopne) uradne vire s kriminalističnimi prisluhi, ki uradno ne obstajajo več in bi se bili morali uničiti?! Ne, verjetno ni. (Tudi na to, da bi ji sodišča dovolila vpoglede v predmetne sodne spise, ne gre staviti – končno bi to morala tudi na glas povedati.) Če pa bi se odgovor glasil “Da, je”, potem je to storila nezakonito, posredi pa je še ena zloraba, sodna ali policijsko-kriminalistična, ki pa je kaznivo dejanje.

     

     

     

    Žaljivo, ponižujoče, pristransko-tendenciozno je bilo tudi novinarsko “poročanje”, ki je na trenutke spominjalo na norčevanje iz Franca Kanglerja:

     

     

     

     

    Tarča in njena voditeljica Erika Žnidaršič sta dobesedno povozili 1. poglavje “Poklicna merila” in 2. poglavje “Vsestranskost in uravnoteženost sporočanja” Poklicnih meril in načel novinarske etike v programih RTV Slovenije, ki jih morata spoštovati in uresničevati:

     

    Vir: https://www.rtvslo.si/rtv/pravila-o-poklicnih-standardih/599018

     

    “1 POKLICNA MERILA

    Informativni in tisti programi RTV Slovenija, ki uvrščajo v svoje oddaje tudi poročevalske zvrsti, morajo spoštovati naslednja poklicna merila:

    1.1 Natančnost

    Sporočilo mora ustrezati dejstvom in ne sme biti zavajajoče ali neresnično. Novinarji morajo pozorno zbirati podatke, jih skrbno preverjati in skrbeti za primerno izražanje v slovenskem knjižnem jeziku in jezikih narodnih skupnosti. Pri poročanju o aktualnih dogodkih in prikazovanju resničnih oseb se morajo izogibati uporabi tehnik virtualne resničnosti – razen ko to prispeva k sporočilnosti, kar mora biti zaradi varovanja pravic osebnosti posebej označeno.

    1.2 Nepristranskost

    Nepristranskost je temeljna vrednota v vseh programih RTV Slovenija, ki ji je kot javnemu zavodu zaupano poslanstvo objektivnega obveščanja javnosti. Sporočilo ne sme zavajati poslušalcev in gledalcev.

    Poročanje mora biti čustveno neopredeljeno, hkrati pa naj odseva širino in dobro obveščenost novinarja. Uravnoteženo je treba sporočati ali predstavljati bistvena dejstva in stališča ter ohranjati nepristransko in etično razmerje do vseh oseb, ustanov, tem in dogodkov.

    Nepristranskosti v informativnih programih ne zagotavlja le preprosto matematično uravnavanje, v katerem se sleherno stališče enakomerno dopolnjuje z nasprotnim, marveč celovita predstavitev okoliščin, v katerih so ta stališča nastala.

    Izogniti se je treba vsemu, kar lahko spodbudi upravičeno domnevo, da je novinar ali javni zavod pristranski ali pod vplivom neke skupine za pritisk, ne glede na to, ali je ta ideološka, politična, finančna, socialna, verska ali kulturniška.

    Zahteve po nepristranskosti ni mogoče enačiti s popolno nevtralnostjo v slehernem prispevku. Novinar sme izreči poklicno, novinarsko sodbo, ki temelji na relevantnih dejstvih, ne sme pa izrekati svojega osebnega mnenja, ki je lahko posledica enostranskih pogledov na določena vprašanja. Ustvarjalci radijskih in televizijskih programov (domači in gostujoči) ne smejo zamolčevati ali zanemarjati podatkov, ki so v nasprotju z njihovim osebnim stališčem in mnenjem.

    1.3 Preverjanje dejstev

    Novinarji in uredniki RTV Slovenija morajo spoštovati temeljno profesionalno pravilo, da je treba vse podatke pred objavo preveriti. Če to ni mogoče, je nujno navesti vir. Ko gre za uredništvu znan in verodostojen vir, ki pa ne želi biti imenovan, se je mogoče zateči k uporabi besednih zvez: iz zanesljivega vira, naš preverjeni vir, iz dobro obveščenih virov, iz diplomatskih virov, iz virov, ki so blizu…, in podobnim. V programih RTV Slovenija praviloma ne uporabljamo besednih zvez, kot so: govori se, pravijo, da; slišati je, naj bi.

    Posebna previdnost je potrebna pri uporabi neavtoriziranih virov z interneta, saj je dostop do medmrežja omogočen vsakomur brez omejitev, zato bi nekritična uporaba podatkov iz teh virov lahko pomenila dezinformiranje javnosti. Pred objavo neavtoriziranih vsebin z interneta je treba preverjati vsa dejstva. Če se vendarle odločimo za objavo neavtoriziranega vira z medmrežja, pa je treba to zelo jasno navesti.

    1.4 Verodostojnost

    V demokratični družbi je verodostojnost temeljna značilnost javnega radijskega in televizijskega servisa.

    Novinarji in drugi ustvarjalci radijskih in televizijskih programov RTV Slovenija morajo biti pri svojem delu neodvisni in ohranjati avtonomijo novinarskega poklica in drugih poklicev, ki bistveno prispevajo k vsebini in podobi radijskih in televizijskih programov.

    Poročila morajo poslušalcem in gledalcem ponuditi dovolj vsestranskih informacij o nekem dogodku ali temi, da bodo lahko oblikovali svoj pogled na določeno zadevo.

    Verodostojnost RTV Slovenija terja od vseh, ki vsebinsko oblikujejo radijske in televizijske programe, da se v oddajah skrbno izogibajo javnemu solidariziranju s kakršnimi koli akcijami političnih strank pa tudi združenj, društev ter drugih interesnih skupin in skupin za pritisk, kar bi bilo mogoče razumeti kot podporo eni izmed strank, skupin strank ali društev.

    1.5 Odgovornost

    Glavni namen zbiranja in posredovanja informacij je zagotavljati njihovo najširšo dostopnost in omogočiti uporabnikom, da si o določeni zadevi ustvarijo mnenje. Novinarjem in urednikom, ki zlorabljajo svoj poklic za širjenje lažnih ali prikrojenih informacij, je treba preprečiti delo.

    Odgovornost vključuje tudi tankočutnost in distanco do gradiv, ki jih širijo oglaševalske in PR-agencije, ki za plačilo ustvarjajo dobro ime in ugled posameznikov in podjetij ne glede na dejansko stanje.

    V programih RTV Slovenija poročamo o vsem dogajanju doma in na tujem, ki je pomembno za javnost. Ta merila in etična načela veljajo tudi za poročanje o dogajanju v RTV Slovenija.

    1.6 Javnost dela

    Novinarski poklic je javen, novinarji RTV Slovenija morajo delovati v skladu s tem pravilom in dosledno zavračati vsak poskus, da bi kdor koli kakor koli omejeval javnost novinarskega dela oz. ga poskušal izrabljati za kakršne koli namene, ki niso v skladu z načelom svobode in neodvisnosti novinarskega poklica. Zagotovila o tajnosti virov, ki jih priporoča tudi Svet Evrope, je treba dosledno spoštovati, razen če bi to ogrožalo življenje ali varnost posameznikov (denimo, če gre za podtaknjeno bombo, podtaknjen požar, ugrabitev ali podobno grožnjo, ne pa tudi, če gre za subjektiven občutek posameznika ali celo pretvezo, da bi se tako izognil novinarjem) oz. če bi s tem uredniki in novinarji prikrivali kriminalna dejanja posameznikov, skupin ali organizacij.

    1.7 Neodvisnost

    Novinarji RTV Slovenija morajo v svojem poročanju dosledno spoštovati avtonomnost in neodvisnost programov RTV Slovenija, ki temeljijo na programskih izhodiščih, sprejetih na Svetu RTV Slovenija. Zato pri poslušalcih in gledalcih v ničemer ne smejo ustvarjati občutka, da so pristranski oziroma da je njihova profesionalna integriteta okrnjena.

    Tudi kadar v produkciji programov RTV Slovenija sodelujejo zunanji investitorji (proračun, sponzorji), je RTV Slovenija pri pripravi teh programov uredniško neodvisna. Tudi zanje veljajo poklicna in etična merila, zapisana v tem dokumentu.

    1.8 Pravičnost

    Novinarji in uredniki RTV Slovenija morajo pri poročanju spoštovati osebno integriteto posameznikov in njihovo pravico do zasebnosti. Osebam, ki so bile v naših programih osebno napadene ali kritizirane, je treba v najkrajšem možnem času oz. v naslednji oddaji omogočiti odgovor. Take odgovore je treba načeloma objaviti v enakih oddajah in enakih terminih, v katerih so bili izrečeni napadi, vendar samo v točkah, ki jih prizadeti spodbijajo, in v enakovrednem obsegu. Odgovore, ki presegajo te okvire, odgovorni urednik ustreznega programa zavrne.

    Nobeno poročilo ali programska vsebina nista poštena, če:

    1. ne vsebujeta vseh poglavitnih dejstev;
    2. vsebujeta nepomembne podatke na račun najpomembnejših dejstev;
    3. nevede ali vede zavajata gledalce in poslušalce;
    4. poročevalec uporablja besede ali prijeme, ki kažejo na njegovo pristranskost.

    1.9 Jezik

    RTV Slovenija namenja kot javna RTV-ustanova, ki ustvarja nacionalne programe, posebno skrb slovenskemu jeziku.

    Jezik mora biti jasen, preprost, jedrnat in nedvoumen. Bralci, voditelji oddaj in novinarji (pa tudi redni in pogodbeni sodelavci) so dolžni dosledno uporabljati slovenski knjižni jezik ali knjižni jezik narodnih skupnosti; profesionalni bralci in novinarji pri branju uporabljajo zborni jezik, pri vodenju pogovorov pa je dopustno uporabljati splošni pogovorni jezik. Uporaba narečij je dopustna samo, če jih uporabljajo nastopajoči, ki niso zaposleni na RTV Slovenija, ali če to zahteva poseben družbeni interes (npr. ohranitev določenih narečij).

    Zaželeno je, da so prispevki avtorjev italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji v osrednjih informativnih oddajah vsaj občasno objavljeni v njihovem maternem jeziku in podnaslovljeni oz. prevedeni v slovenščino.

    V oddajah in programih RTV Slovenija praviloma ni dovoljeno uporabljati prostaških izrazov ali načina izražanja, ki ni v skladu s splošnimi družbenimi normami. Zavedati se moramo, da se javna sprejemljivost posameznih besed in drugih izrazov neprenehoma spreminja.

    V določenih okoliščinah je jezikovno izražanje, ki sicer izziva pritožbe, v oddajah upravičeno. Taka raba jezika mora prispevati k sporočilnosti oddaje. Še več, očitno mora biti, da bi izogibanje takemu izražanju okrnilo celovitost določene oddaje.

     

    2 VSESTRANSKOST IN URAVNOTEŽENOST SPOROČANJA

    /…/

    2.3 Uravnoteženost sporočanja

    Programi RTV Slovenija, ki obravnavajo vprašanja javnega interesa, o katerih obstajajo v javnosti različna stališča, morajo zagotoviti enakovredno in enakomerno predstavitev najširšega možnega izbora stališč o določeni zadevi. Enakovrednost in enakomernost v tem kontekstu pomenita nepristranskost in razumen obseg, upoštevajoč težo posameznih stališč ali mnenj, njihovo pomembnost ali možno pomembnost.

    Če je le mogoče, mora novinar za določen prispevek ali oddajo najti predstavnike vseh vpletenih (prizadetih) strani ali nazorov. Če tega ne more, mora to poslušalcem in gledalcem sporočiti na preprost in neposreden način.

    2.3.1 Uravnoteženost sporočanja v posamezni oddaji

    V posamezni oddaji, ki obravnava za večino sporno temo, je treba predstaviti najširši možen obseg stališč in mnenj o tej temi. Z nepristransko držo novinarja/voditelja je treba poslušalcem in gledalcem omogočiti, da si o zadevi sami oblikujejo sodbo, ki bo temeljila na predstavljenih dejstvih.

    2.3.2 Uravnoteženost sporočanja v nizu oddaj

    Posamezne oddaje v nizu oddaj o določeni temi ali skupini sorodnih tem lahko izražajo posamična stališča in mnenja, vendar mora niz oddaj zagotoviti uravnoteženo predstavitev različnih stališč in mnenj o obravnavanih temah. Namera o zagotovitvi uravnoteženosti v takem nizu oddaj mora biti poslušalcem in gledalcem teh oddaj predstavljena vnaprej in nedvoumno.

    2.3.3 Uravnoteženost sporočanja v dnevnoinformativnih programih

    Dnevnoinformativni programi in aktualne dokumentarne/informativne oddaje določenega dne morajo celovito predstaviti dogodke in pojave, ki v javnosti sprožajo različne ali nasprotujoče si poglede in mnenja. Izogibati se morajo prejudiciranju posamičnih mnenj ali okoliščinam, v katerih lahko udeleženci dogodkov ali viri informacij manipulirajo z novinarji. Novinarji in uredniki morajo zagotoviti uravnoteženost poročanja v vseh oddajah, v katerih je o dogodkih in pojavih možno poročati v nadaljevanjih.

    /…/

     

    5 MERILA ZA PRIPRAVO IN IZVEDBO PROGRAMA

    /…/

    5.6 Intervju

    Novinar mora izbranega intervjuvanca prej obvestiti, za kaj namerava uporabiti pogovor z njim. Sogovornika je treba obvestiti tudi o približni dolžini intervjuja, prav tako, ko ta ne bo objavljen v celoti, in ga opozoriti, da je ta dolžina samo okvirna. Intervju je mogoče krajšati samo z dovoljenjem oz. soglasjem intervjuvanca.

    Novinarji in uredniki RTV Slovenija morajo zagotoviti, da bodo intervju uporabili samo v skladu z dogovorom pred snemanjem.

    Ko za isto oddajo ločeno intervjuvamo dve ali več oseb, ne sme biti nobenemu od sodelujočih dovoljeno, da sliši izjave drugega (drugih).

    Sogovornika moramo seznaniti z vsebino pogovora.

    Ko sogovornik izrazi polemična stališča, jih je treba med pogovorom razjasniti. Nosilci javnih funkcij ali tisti, ki si to prizadevajo postati, ali tisti, ki zagovarjajo ali kritizirajo neko politiko, morajo biti nagovorjeni spoštljivo in z ustreznim profesionalnim tonom. Novinarji RTV Slovenija morajo delovati profesionalno: iskati odgovore, razmejiti razne dileme. Neprijazno nastopanje in vidna čustvena navezanost na eno stran v pogovoru ni znamenje profesionalnosti. Sogovornik ne sme dobiti vprašanj pred pogovorom. Če zaradi tega zavrne intervju oziroma dosledno zahteva vnaprejšnji vpogled v vprašanja, morajo novinarji in uredniki tehtno premisliti, ali lahko v kaj takega privolijo. Vsekakor pa morajo v oddaji pojasniti, pod katerimi pogoji je prišlo do dogovora o sodelovanju.

    Intervjuji so vir dodatnega obveščanja, pojasnila ali zabave. Tehnike in pristopi, primerni za te namene, so različni. Ljudi, ki jih intervjuvamo kot priče ali strokovnjake, je treba bolj spodbujati kot izzivati.

    Kadar se uredniki odločijo, da v posameznih oddajah intervjuvajo osebo ali osebe, ki izražajo skrajna stališča o določenih vprašanjih, so dolžni v naslednjo enako oddajo povabiti k intervjuju tudi osebo ali osebe, ki izražajo nasprotna stališča. Ob snemanju intervjuja, ki bo pozneje zmontiran, je treba zagotoviti pošten odnos do sogovornika. Treba mu je pojasniti, da bo predvajani pogovor z njim zmontiran oziroma skrajšan. Paziti moramo, da v zmontirani oddaji predstavimo bistvena stališča sogovornika v celoti, kot so bila posneta. Izbiranje šibkih odgovorov sogovornika, da bi ga spodbili, je nepošteno.

    Intervjujev, ki so bili posneti, v oddajah ne smemo predvajati, kot da potekajo tukaj in zdaj. Okoliščine se pred predvajanjem lahko tako spremenijo, da bi bilo neprimerno uporabiti posnetek v celoti.

    /…/

    5.10.1 Poklicni prijemi

    5.10.1.1 Besedilo

    V besedilih se je treba osredotočiti na dejstva. Strogo je treba spoštovati načelo, da krivde ni mogoče nikomur naprtiti, dokler ni pravnomočno obsojen. Torej je pri kaznivih dejanjih mogoče govoriti izključno o osumljencih, ne o krivcih itd. Če ni obvestil iz pooblaščenih virov, je treba obvezno navesti, iz katerih virov prihajajo podatki, ki jih je novinar uporabil v svojem prispevku.

    Primer: ne moremo reči “naj bi”, “govori se” ipd., ampak moramo navajati vir, denimo: “sosedje žrtve pravijo”, “njegovi sodelavci so prepričani”, “večina ljudi v vasi trdi”, “priče nas prepričujejo, da so videle …” itd.

    Še bolje je, da se novinar pri oblikovanju besedila poskuša dosledno opirati na ugotovitve preiskovalcev, preiskovalnih sodnikov, policistov in izvedencev.

    Če novinar naleti na nejasnosti, protislovja, zavedenost, zastoje ali deviacije uradne preiskave in ima dovolj elementov za vzporedno novinarsko preiskavo, mora o tem obvestiti odgovornega urednika.

    Uradni viri posredujejo začetnice imen osumljenih za kazniva dejanja. Pri znanih osebnostih (iz javnega življenja, politike, športa, estrade itd.) je s soglasjem odgovornega urednika dopustno objaviti ime v celoti. Ob tem se je treba obvezno sklicevati na vir.

    /…/  

     

    8 RAZISKOVALNO NOVINARSTVO

    Raziskovalno novinarstvo zahteva od urednikov in novinarjev visoko strokovnost in dosledno upoštevanje meril natančnosti. Raziskovalnega novinarstva ni brez ustreznih virov informacij in brez zadostnega časa za temeljito raziskovanje.

    Oddaje morajo omogočiti poslušalcem in gledalcem, da si sami oblikujejo stališče o raziskanem dogodku. Logični sklepi morajo izhajati iz dejstev in ne smejo temeljiti le na mnenju novinarja ali biti vsiljeni z nepoštenim prikazovanjem informacij. Če se hočemo približati merilom natančnosti, nepristranskosti in verodostojnosti, mora oddaja temeljiti na vestnem in skrbnem raziskovanju. Upoštevati mora vse dostopne bistvene dokaze in zajeti širok izbor mnenj o zadevi, ki je predmet raziskovanja.

    Priložnost za odziv je bistvenega pomena za raziskovalne programe. Zaradi uravnoteženosti mora biti ta možnost dana vsem stranem, ki se želijo izjasniti.

    Da bi se izognili možnosti manipuliranja in da ne bi objavili nenatančnih ali pristranskih informacij, mora novinar skrbno preveriti zanesljivost vira in si praviloma pridobiti potrditev iz najmanj dveh drugih primernih virov.

     

    9 OBLIKOVANJE INFORMACIJE

    /…/

    9.7 Ustvarjalna uporaba tehnologije 

    Pri predstavitvi novinarskega gradiva je treba zelo previdno uporabljati posebne efekte vključno z zvočnimi. Pred njihovo uporabo je treba tehtno presoditi, ali je to v konkretnem primeru smiselno in upravičeno. Hkrati je treba zagotoviti, da ne pride do popačenja dejanskih razmerij med osebami in dogodki ali do tega, da vsebine prispevka poslušalci in gledalci ne razumejo kot izbora informacij, temveč kot komentar uredništva ali vsiljevanje osebnega mnenja novinarja.

    Natančnost, nepristranskost in verodostojnost novinarskega dela je možno z zlorabo radijske in televizijske tehnologije, ki ponuja široko paleto vizualnih in zvočnih učinkov, močno izkriviti. V informativnih oddajah RTV Slovenija (med katere sodijo tudi oddaje o dogodkih v kulturi in športu, ki imajo naravo informativnih oddaj) se je zato treba izogibati uporabi zavajajočih učinkov, ki jih omogočajo tako analogna radijska in televizijska tehnična oprema kot tudi sodobna digitalna in računalniška tehnologija, ki dopušča oblikovanje virtualne resničnosti.

    Kadar je uporaba omenjenih učinkov nujna ali ustreza namenom oddaje, jih je treba v prispevkih in oddajah primerno označiti in tako poslušalce in gledalce nanje opozoriti.

    9.8 Oblikovanje slikovnih sporočil

    Primarna prvina televizijskega sporočanja je slika kot upodobitev časovnih in prostorskih razmerij dogodka ali dogajanja.

    Posnetki s televizijsko kamero so zaradi svoje prevladujoče sugestivne moči pri gledalcih odločilni sotvorci čustvenih in razumskih identifikacij, vtisov, presoj in nazadnje mnenj o posnetem in predvajanem. Na splošno sta uveljavljena dva snemalna pristopa: subjektivni ali avtorski (za umetniške zvrsti) in objektivni ali poročevalski (za informativne zvrsti). Izrazito subjektivni snemalski pristopi pri oblikovanju poročevalskih zvrsti praviloma niso primerni.

    Slika oziroma posnetki za informativne programe ali poročevalske zvrsti ponazarjajo objektiven potek dogajanja. To naj gledalcu omogoči, da dobi resnično in celovito predstavo o tem, kaj se je dejansko dogajalo in zgodilo. Pri tem je dopustna samo časovna fiktivnost, ko realni čas dogajanja ali dogodka z ustrezno dramaturgijo in montažo preuredimo v potrebno časovno rekonstrukcijo. Ti postopki ne veljajo le tedaj, ko gre za neposredni prenos dogodka ali dogajanja.

    Tudi z vizualnimi sredstvi so mogoče nehotene ali premišljene potvorbe in celo zlorabe slikovnih ponazoritev dogodkov, okoliščin dogajanja ali osebnosti. To omogočajo predvsem izbira slikovnih izrezov (snemalčevo kadriranje) montaža posnetkov in vsebinska sprememba dogodka s tehničnim preoblikovanjem. S temi postopki je mogoče realnost in avtentičnost popolnoma prirediti, deformirati, skriviti, in tako gledalcu vsiliti praviloma enopomenske predstave.”

    To je zgolj izsek iz Poklicnih meril in načel novinarske etike v programih RTV Slovenije, ki imajo 22 poglavij: https://www.rtvslo.si/rtv/pravila-o-poklicnih-standardih/599018

     

     

     

    Povsem drugačen je bil intervju, ki ga je v posledici četrtkove Tarče s Francem Kanglerjem naslednji večer, 7. januarja, naredil novinar Luka Svetina na Nova24 TV:  

     

    /intervju s Francem Kanglerjem se začne na minutaži 1:27/

     

     

    Na inkriminirano Tarčo se je na Twitterju takoj javno odzval tudi Igor Pirkovič, nekdanji pomočnik direktorja Televizije Slovenija in politično odstavljeni (odlični!) urednik Tednika, ki je letos na Televiziji Slovenija naredil odmeven intervju z državnim sekretarjem Francem Kanglerjem in s suspendiranim sodnikom Zvjezdanom Radonjićem, ki je izdal oprostilno sodbo v maratonski kazenski kriminalki “dr. Jamnik” in nedolžnega človeka, dr. Milka Noviča, (od)rešil 25-ih let zapora, potem ko je tri leta in pol pretrpel v nezakonitem priporu:

     

     

     

    Od leve proti desni: Boštjan Kogovšek, Žan Dolajš, Erika Žnidaršič, Ana Bajuk, Anže Zabukovšek in Anja Šter. Foto: Adrian Pregelj/RTV Slovenija

     

    Op.: s klikom povečaj. Vir: https://www.rtvslo.si/tv/oddaja/oddaja/397/ustvarjalci

     

    Naslovna FOTO: utrinek iz Tarče 6. 1. 2022; zajem slike, vir: https://4d.rtvslo.si/arhiv/tarca/174837424

    OBVEŠČANJE O OBJAVAH

    Bodite prvi obveščeni o novih objavah.

    Ne pošiljamo neželene pošte!

    Zadnje objave

    Najbolj brano zadnjih 7 dni

    DONIRAM s kreditno ali z debetno kartico, PayPal:



    ‘;

    Sorodne objave

    1 komentar

    1. Perfekcija, spošt.urednica !
      Študija par excellance, če smem? ( ker o detajlih pojma nimam)
      Bašković bo baje sklical neko sejo, ki jo zahteva SLAVKO KMETIČ – v zgornji študiji ima materiala, da z
      ……………………………………………………………………………………………………….
      njim sesuje vse kar mu postavijo baškovići nasproti !
      Kaj se gre pa direktor Whatmough, česa se spet boji, zakaj ne ukrepa je pa tretje vprašanje – to kar je spet storila Žnidaršička presega čisto vse meje, mislim, da niti boljševiški eksekutorski komisarji tožilci ji ne segajo do kolen. Nimam besed o tem kaj ta boljševiški sadizem je, vbsekakor je vse kar obsega pojem zločinskosti do sočloveka – ne znam opredeliti do Ustave in zakonov – zgoraj je urednica povedala verjetno skoraj vse.
      Ne vem zakaj vlada, ministri primera takoj ne izvozijo v UE von den Leyenovi in dr, JOUROVI – nam bo spet nerodno, da “sramotimo Slovenijo” – plaha-plaha, žal. Hudo. Bo poslanec dr. Zver v UE spet tiho kot rit in ne bo ukrepal ampak samo izjavljal in pisunil potem , ko bo že vse mimo in posipal s pepelom? Ima preveč garanja, of course…

    KOMENTAR

    Prosim vnesite svoj komentar!
    Prosimo, vnesite svoje ime tukaj

    Skip to content