Jesen leta 2012! Najbolj črno in žalostno obdobje mesta Maribor po drugi svetovni vojni. Zgodil se je »fenomen« ljudskih vstaj, katerih inicial je bil mariborski župan Franc Kangler in njegovo domnevno kriminalno delovanje. Skupek vseh obtožb zoper njega, med ostalim tudi znameniti »mariborski radarji«, je v centru Maribora zbral več deset tisoč ljudi, ki so najprej mirno in glasno protestirali proti županovanju Franca Kanglerja in za njegov odstop, koncem novembra 2012 pa so ti protesti prerasli v nasilne. Žalostna je bila podoba Maribora v teh dneh, mediji so neposredno iz prizorišč prikazovali zastrašujoče scene spopadov med nasilnimi protestniki in policijo, vse pa je spominjalo na kakšno državljansko vojno nekje na bližnjem vzhodu. Nesprejemljivi in nezamisljivi dogodki so se odvijali neposredno na domačem pragu.
Danes poznamo ozadja vsega skupaj, vemo, da do takšnega pogroma nikakor ne bi smelo priti, sploh zato, ker Kangler ni kriv ničesar od tega, kar se mu je takrat očitalo. Kazenski pregon njemu v korist z rezultatom 25:0 je danes vsem dobro znan. Celo afera mariborskih radarjev, ki je takrat polnila vrstice medijev in je še danes po izjavah nekaterih vplivnežev glavni razlog za vstaje, je na sodišču neslavno pogorela, saj je skozi sodni proces ugotovljeno, da Kangler v nobenem segmentu ni izvršil kaznivega dejanja, ki se mu je očitalo, tožilka je celo sredi glavne obravnave, po zaslišanju osemnajstih prič, odstopila od kazenskega pregona. Do obtožnice sploh ne bi smelo priti glede na ugotovljeno dejansko stanje.
Je pa danes dobro znano, kako je združba prvorazredne elite iz več družbeno političnih slojev izkoristila nastalo situacijo in zmanipulirano ter zavedeno ljudstvo organizirano naščuvala zoper Kanglerja, njegove sodelavce in posredno tudi zoper takratno vlado Janeza Janše. Njihovi motivi in cilji so bili več kot očitni, kar se je dokazalo naslednje leto 2013, ko so vodenje mariborske občine prevzeli prav glavni eksekutorji mariborskih vstaj – in jo začuda vodili celih šest let. Policija zaradi vodenja in organiziranja nasilnih vstaj do danes ni procesirala niti enega od njih, čeprav so vsi znani s priimkom in imenom. Je pa Maribor v naslednjih dveh županskih mandatih spremljal najbolj tragikomično županovanje v svoji zgodovini.
Ne morem pa mimo anekdote, ki mi jo je več let kasneje zaupal Franc Kangler.
Nekega poletja se je z družino vračal s hrvaškega primorja in na avtocesti jih ustavi patrulja hrvaške policije. Policist ga seznani, da je nekoliko premočno pritisnil na »plin« in prekoračil hitrost, ki je dovoljena na njihovi avtocesti. Kangler je dejanje priznal, celo navedel nek priročen izgovor, ki je po navadi pri roki ob takšnih situacijah, pa seveda ni zalegel. Ko je videl, da je policisti ostal neomajen na njegove dovtipe, mu je omenil, da je bil tudi sam nekoč policist. Na to pa se je policist odzval in ga vprašal, kje pa je delal. Kangler pove, da v Mariboru, pa mu policist reče, da potem pa je sigurno poznal Baklan Iva. »Seveda ga poznam, saj sva bila sodelavca«, mu odvrne Kangler in navrže še nekaj podrobnosti iz službovanja v kriminalistični policiji. Pa ga policist vpraša, kje je bil še zaposlen, Kangler pa pove, da je bil poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije enajst let, pa državni svetnik ter šest let župan mesta Maribor. Na besedo župan Maribora skoči policisti in reče: »Da niste vi tisti župan, ki je po Mariboru namestil toliko radarjev, da je skoraj povzročil vojno v Sloveniji?« Kangler mu potrdi, da je prav on ta župan. Nakar policist nemudoma pokliče svojega sodelavca in mu ves navdušen pripoveduje, kako sta ujela nekdanjega mariborskega župana, o katerem cela bivša »juga« govori, kako je z radarji povzročil vstaje po celi Sloveniji. Njihovo srečanje se je končalo s precej nižjo kaznijo od predpisane.
V nadaljevanju sledi peto poglavje knjige ŽUPANOV BOJ, v katerem boste s prve roke lahko prebrali, kako so potekale mariborske vstaje, saj sem bil takrat zaposlen v kriminalistični policiji in službeno neposredno sodeloval v njih. Želim vam prijetno branje.
5. MARIBORSKE VSTAJE IN FACEBOOK SKUPINA »FRANC KANGLER NAJ ODSTOPI KOT ŽUPAN MARIBORA«
In zgodili so se »radarji«. Spomnim se, da mi je Kangler v tem letu nekajkrat omenil nek nov sistem semaforizacije in radarskih meritev v mestu, vendar so bili ti pogovori samo bežni, podrobnosti mi ni razlagal, tako da takrat nisem vedel, kako bi naj zadeva potekala. Omenil mi je le, da bodo v prostorih mestne občine naredili videonadzorni in radarsko meritveni center, kjer se bodo stekale vse informacije o stanju na cestah, semaforizaciji in morebitnih kršiteljih. Naznanil mi je celo, da v tem centru vidi mene kot vodjo, saj bi bil glede na dolgoletne izkušnje na varnostnem področju in z dobrim poznavanjem računalniške tehnologije, zelo primeren za ta projekt. Že to je znak, da je iskal izkušene ljudi, katerim zaupa in za katere ve, da bodo zaupano delo opravljali kvalitetno in strokovno, ne pa zaradi prijateljstva, nudenja usluge nekomu, v skrajnem primeru v pričakovanju kakšne protiusluge. Do realizacije ni prišlo, saj zaradi prihajajoče »revolucije« projekt ni nikdar zaživel, pa tudi sam si nisem znal predstavljati, da bi po cca. 25 letih dela v policiji zamenjal delovno okolje. Policija se ti nekako zareže v dušo in ne znaš si predstavljati življenja brez nje, kajti vzgojila me je, me naredila močnega, poštenega in ves čas skrbela za mojo eksistenco.
V mesecu oktobru so bili radarji postavljeni na načrtovanih lokacijah v centru mesta in obrobju, skratka na točkah, za katere je stroka predvidevala, da so najbolj kritične glede prometne varnosti. Mediji so aktivno objavljali fotografije teh novih »kovinskih pošasti«, ki so bile postavljene ob cestiščih, hkrati pa so se lotevali same realizacije sistema, pogodbe med občino in podjetjem Iskra. V javnost so prišli podatki, da je vrednost projekta narasla iz slabih šest milijonov eurov na skoraj trideset milijonov. Zraven vsega pa je občane udarila informacija od medijev, da se bo 92% izterjanih kazni zaradi prekoračitve hitrosti stekalo neposredno podjetju Iskra. Zaradi tega je bilo čutiti močno nezadovoljstvo občanov, v medijih in na družbenem spletnem omrežju Facebook pa vedno več komentarjev, ki so nasprotovali temu sistemu. Kmalu so zagoreli prvi radarji, enega so neznanci celo izpulili z vozilom, dejanje pa posredovali v obliki video posnetka na internetu.
Dno je izbila informacija, da so radarji aktivirani in da je v prvih dneh zabeleženo več tisoč kršiteljev, ki so prekoračili dovoljeno hitrost. Moje mnenje je bilo takrat deljeno, v prvi vrsti sem smatral, da bo upoštevanje omejitev hitrosti krepko zmanjšalo število cestno prometnih prekrškov, posledično prometnih nesreč in kar je najvažneje, če bo s tem obvarovano vsaj eno življenje, je cilj sistema dosežen. Po drugi strani pa je od aktiviranja radarjev postala vožnja z vozilom nekakšen stres, pritisk, kajti bolj sem bil osredotočen na to, kje so postavljeni radarji, da me ne ulovijo v svoje lovke, kot pa na samo vožnjo. Naj omenim, da mi Kangler nikdar ni poveličeval pobiranja kazni od prekrškarjev, da bi naj bil to osnovni cilj tega projekta, temveč mu je bila predvsem v interesu prometna varnost kot poglavitni cilj.
V tem času sem na družbenem omrežju facebook zaznal izredno povečano aktivnost pri pisanju negativnih komentarjev na temo mariborskih radarjev in v oči mi je padla novo ustanovljena Facebook skupina »Franc Kangler naj odstopi kot župan Maribora (FKNO)«. Ko sem pregledal osnovne podatke, oziroma profil ustanovitelja skupine, sem takoj ugotovil, da je le ta neznan in da se ga ne da identificirati po vseh parametrih, ki so na voljo. Skupina je od same ustanovitve popolnoma diskreditirala, blatila in zasmehovala župana Kanglerja, hkrati pa intenzivno pozivala ljudi, da se uprejo njegovemu županovanju ter ga pozivala k odstopu. Pod krinko anonimnosti so kmalu začeli pozivati ljudi k nepokorščini z zborovanjem pred Mestno občino Maribor, da z javnim in neposrednim protestom izrazijo nasprotovanje Kanglerju. Skupina FKNO je vsakodnevno pridobivala vse več virtualnih članov, ki so si s svojimi komentarji dajali duška v napeti situaciji okoli radarjev in kazenskih pregonov zoper župana.
Dne 2.11.2012 je bil dogovorjen protest pred zgradbo Mestne občine Maribor, ki pa je bil v zadnjem hipu preklican in prestavljen na 12.11.2012, saj je bila prestavljena seja Mestnega sveta.
Dne 12.11.2012 pa se je začelo. Prišlo je do prvega množičnega protesta pred zgradbo MOM. V večernem času se je tam zbralo okoli 500 protestnikov, med njimi kar nekaj javnih osebnosti. Pri pregledu video dokumentacije, dostopne na portalu youtube, sem lahko prepoznal A. D., gorečega protestnika in komentatorja na spletni strani dnevnika Večer, kjer se je predstavljal pod psevdonimom Alcoholic press alias Fronc Kongler in o katerem sem že prej pisal. Med protestniki sem zaznal Roka Pečeta, ki je bil še do pred kratkim Kanglerjev podžupan, v spominu pa imam njegovo izjavo na seji Mestnega sveta, ko je pred kamerami izjavil, da Franc Kangler predstavlja tisto najslabše in najbolj gnilo, kar se dogaja v Mariboru in da gre za osebo, ki bi morala biti zaprta v posebni ustanovi. Krasna zahvala Kanglerju za leta podžupanovanja na MOM. Med vsemi prisotnimi sem videl tudi precej oseb, ki so mi bile poznane iz mojega poklica kot operativno zanimive osebe, še posebej eden, za katerega vem, da je dolgoletni uživalec in preprodajalec mamil, storilec še mnogih drugih kaznivih dejanj. Ugotovil sem, da je bil kasneje prisoten na vseh vstajah, protestih, obiskih pri mestnih svetnikih na domovih, predvsem pa vedno v najožjem krogu okoli bodočega župana Andreja Fištravca. Že takrat sem razmišljal o tem, kam vodi vse skupaj, če usodo Maribora krojijo takšne osebe, kot je navedeni. Če me spomin ne vara, je to osebo kot policist in kriminalist obravnaval celo Franc Kangler.
Na tej prvi mariborski vstaji so bili protestniki pred zgradbo MOM zelo glasni, vzklikali so parole »gotof je, ubi Kanglera« in podobno, kar je nakazovalo, da gre za zelo napeto in resno stanje. Veliko protestnikov je imelo pri sebi transparente in pa natisnjene črnobele fotografije portreta Franca Kanglerja, z napisom v spodnjem delu: »GOTOF JE«. Ta podoba je v trenutku postala po celotni Sloveniji prepoznavni, simbolni znak mariborskega upora. Množično so jo prikazovali vsi slovenski mediji, na javnih ter družbenih omrežjih. Skupina FKNO je tista, ki je dala idejo in pobudo zanjo, da ta fotografija postane prepoznavni znak vsega, kar se je pričelo dogajati. Javno je pozivala člane skupine, da si fotografijo čimbolj množično natisnejo, z njo polepijo celotno mesto Maribor, ponujala je celo vzorec in povezavo, kje do nje dostopiti. Že na prvi mariborski vstaji je del protestnikov zažgal nekaj teh fotografij z likom župana Kanglerja pred občinskimi vrati. Z vzklikanjem grozilnih parol so protestniki delovali prav zastrašujoče.
Dne 19.11.2012 sva imela s Kanglerjem kontakt preko družbenega omrežja z naslednjo vsebino, citiram:
[19.11.2012 20:59:05] Zoran: kaj boš naredil proti tem bedakom iz facebooka….mater so čisto ponoreli
[19.11.2012 20:59:17] Franc Kangler: bomo vidli kaj bodo šefi naredili
[19.11.2012 20:59:35] Franc Kangler: nič ne moreš, ker delajo s tvojimi
[19.11.2012 20:59:44] Zoran: pa z Večerom
[19.11.2012 21:00:16] Zoran: ne vem, kako ti naj pomagam
[19.11.2012 21:00:59] Zoran: ti so tako naspidirani, da je že prav nevarno
[19.11.2012 21:01:46] Zoran: čuvaj se, da ti ne bo kakšno budalo kaj naredil
[19.11.2012 21:01:58] Franc Kangler: bo že boljše… jutri spet napad na mojo ženo.
[19.11.2012 21:02:36] Franc Kangler: ma glej, v sredo so volitve v državni svet in bi me radi zjebali
[19.11.2012 21:03:16] Zoran: jaz bi samo predlagal, da se z njimi ne bodete po faceboku, ker ne pomaga, samo še slabše bo, sploh milica, viher, bahova pišejo svoje komentarje, pa še slabše naredijo
[19.11.2012 21:03:41] Franc Kangler: ja imaš prav
[19.11.2012 21:04:11] Zoran: teh nekaj vodilnih v tej skupini so toliko psihološko prepričali vso to množico, da je groza
[19.11.2012 21:04:31] Zoran: Zagorac zelo podpihuje
[19.11.2012 21:04:43] Franc Kangler: ja on tudi, kaj češ
[19.11.2012 21:05:00] Zoran: pa ta Aljoša D.,…ta je čisto nor
[19.11.2012 21:05:34] Zoran: želim, da narediš, kaj bo najbolj prav za tebe in tvoje in da se čimprej rešiš te groze
[19.11.2012 21:05:56] Franc Kangler: bom vzdržal,…
[19.11.2012 21:06:11] Zoran: seveda, nikoli nisi obupal
[19.11.2012 21:06:24] Zoran: samo čuvaj na zdravje
[19.11.2012 21:06:46] Zoran: če boš imel kaj časa, se oglasi pri nas
[19.11.2012 21:07:05] Franc Kangler: mislim da se nekaj hudega dogaja, mislim, da je ptičja hišica padla na sodišču in imajo probleme….
[19.11.2012 21:07:26] Zoran: ja hvala bogu, če bo še to padlo
[19.11.2012 21:08:02] Zoran: imaš kakšno zaščito od naših zdaj, ko ti tako grozijo?
[19.11.2012 21:08:20] Franc Kangler: ja sodnica sem slišal ni uvedla preiskave, višje pa je naložilo tožilcu, da dopolni…
[19.11.2012 21:08:34] Zoran: kaj si nor, kaj ti zdaj vse doživljaš, v sanjah si ne bi mislil
[19.11.2012 21:08:39] Franc Kangler: ne, nobene zaščite in je tudi ne potrebujem…
[19.11.2012 21:09:23] Zoran: zdaj bi moral nekdo s teboj naredit intervju, pa da vse poveš, kaj ti je na duši
[19.11.2012 21:09:46] Zoran: od krim. policije dalje, ko se je začelo s Petkom, Novakom in vse to
[19.11.2012 21:09:49] Franc Kangler: ne bi zapisali, sem pa v sredo na vročem stolu…
[19.11.2012 21:10:00] Franc Kangler: pa na netu v četrtek
[19.11.2012 21:10:15] Zoran: aha
[19.11.2012 21:14:04] Franc Kangler: ok Zoki, lp, se vidimo
[19.11.2012 21:14:13] Zoran: ajde, javi se
[19.11.2012 21:14:16] Zoran: čuvaj se
[19.11.2012 21:14:50] Zoran: lahko noč
[19.11.2012 21:15:03] Franc Kangler: ok lp
Iz najine komunikacije je razvidno, da je bilo takratno stanje že zelo napeto, črni oblaki pa so se vedno bolj zgrinjali nad župana.
Dne 21.11.2012 so v prostorih Rotovža v Mariboru elektorji volili kandidate mariborskega območja v Državni svet. Glavni trg je bil skoraj do zadnjega kotička napolnjen z več kot tisočglavo množico vpijočih grl, ki so protestirali proti morebitni izvolitvi Franca Kanglerja v Državni svet, saj je bil med kandidati. Vzkliki »Gotof je« in mnoge druge grozilne parole so parali nebo nad Glavnim trgom. Takšno napetost in sovraštvo do nekoga si nisem mogel predstavljati. Ko sem dogajanje spremljal preko televizijskih zaslonov, sem v »prvih bojnih vrstah« videl same znane obraze iz prve vstaje, med njimi pa tudi mojega bivšega kolega »Jokerja«, ki je prav tako zelo aktivno protestiral v tej množici. Takrat sem vedel, da je vrag odnesel šalo. Ta večer je bilo na prizorišču izredno napeto stanje, moji kolegi policisti so s težavo zadrževali razjarjeno množico, da ni vdrla v prostore, kjer so se odvijale volitve.
Kangler je seveda bil tam in večkrat sem pomisli, kako se počuti v tem kaosu, ko želi tisoč ljudi dobesedno njegovo glavo. Spomnim se, da so na prizorišče prišli možje Tomaža Barade, vrhunskega mojstra borilnih veščin, ki je takrat stopil v bran Francu Kanglerju in bi ga v primeru morebitne eskalacije nasilja varovali. Smatram, da je prav prisotnost Baradinih varnostnikov nekoliko umirila napeto stanje, saj do izgredov ni prišlo. Franc Kangler je bil to noč izvoljen v Državni svet, kljub provokaciji v volilnem prostoru, ko si je Saša Pelko, eden od elektorjev in današnji podžupan MOM, oblekel majico z napisom »Gotof je« ter samozavestno in provokativno paradiral med prisotnimi. Ob koncu je policija z intervencijskim vozilom odpeljala župana Kanglerja na varno, protestniki pa so policijsko vozilo ob odhodu obmetavali z raznimi predmeti, prav tako tudi določene elektorje ob odhodu iz prostorov Rotovža.
Dne 25.11.2012 zvečer sva s soprogo odšla v gostinski lokal na Pobrežju, kamor sva redno zahajala na sprostitveno kavo in družinske pogovore. Tokratni obisk lokala pa je postal nekoliko bolj zanimiv, saj so v lokal prišli tudi trije meni znani moški in sedli v separe, neposredno ob nama. Dejal sem si, da bo njihov pogovor zelo zanimivo slišati, kajti niso me prepoznali in smatral sem, da ne bodo preveč pozorni na okolico. Bili so visoki predstavniki političnih strank, ki so v Mariboru prav takrat predstavljali močno oviro Kanglerju. Nisem se motil, pogovor so takoj pričeli s trenutnim stanjem v Mariboru in kaj se pripravlja Kanglerju. Ker me je policija med ostalim naučila tudi poklicne radovednosti, sem kolikor se je le dalo »našpičil ušesa« in poslušal njihov pogovor. V trenutku sem sem odločil, da preko spletnega omrežja kar sproti obvestim Kanglerja o njihovem zanimivem sestanku. Citiram sporočila, ki sva si jih izmenjala s Kanglerjem:
[18:10:01] Zoran: Ravno sedim v 9.. in poslušam pogovor med Z. S., G. J. in Z. L…kaj si nor, kaj se ti pogovarjajo…o tem kaj bodo delali po tem, ko tebe skinejo in nastavijo drugega župana…
(18:11:14] Zoran: Ful kalkulirajo…Z. S. bo kandidiral za predsednika sds v mb
[18:11:53] Zoran: Frangež pa pri sds lobira za župana
[18:13:47] Zoran: Nekaj imajo proti Pivecu in pravijo, da bodo zaenkrat s teboj delali v rokavicah
[18:15:01] Zoran: Ampak hočejo zrušit tvojo zgodbo
[18:15:42] Zoran: Kar sproti ti pišem, kaj se pogovarjajo
[18:17:03] Zoran: Pravijo, da Pivec ni sposoben za župana
[18:26:10] Zoran: Nekaj se o Anji pogovarjajo, pa ne slišim
[18:29:14] Zoran: G. J. pravi, da si pri radarjih sigurno dobil provizijo
[18:31:05] Zoran: O nekom govorijo, da mu treba zrihtat službo
[18:31:19] Zoran: Ne vem, o kom
[18:31:41] Zoran: Pivec misli odstopit
[18:32:12] Zoran: Pa Z. S. namesto njega
[19:20:47] Zoran: Je rekel, da so hoteli nekaj naredit, pa jih je Žerjav prehitel…
[19:44:10] Zoran: G. J. je rekel, da ko boš ti odstopil, da te bo začasno zamenjal Mikl kot v.d in da sta Mikl in Viher edina nevarna
[19:56:12] Franc Kangler: To je bilo danes?
[19:56:55] Zoran: Da malo prej
[19:57:16] Zoran: Blizu njih sva sedela z Biserko in nekaj slišala
[19:57:29] Franc Kangler: Opa vidiš, tak je, kaj češ, so te poznali?
[19:57:35] Zoran: Ne
[19:57:49] Franc Kangler: Ok super
[19:57:49] Zoran: že kupčkajo v gostilni za naprej
[19:58:00] Zoran: Noben me ne pozna
[19:58:17] Zoran: Ker so se normalno pogovarjali
[19:59:03] Zoran: Ampak vsega nisem mogel slišati…G. J. je bolj tiho govoril, Z. S. pa kar glasno
[19:59:22] Zoran: Potem pa je prišel še Z. L., sami sds-ovci
[19:59:42] Zoran: G. J. pravi, da ga Frangež redno klicari
[19:59:55] Zoran: Je rekel, da je zdaj pravi čas za Frangeža
[20:00:24] Zoran: Z. S. pa bo kandidiral namesto Pivca
[20:00:34] Franc Kangler: Ok lp,…..
[20:00:41] Franc Kangler: Hvala
[20:00:52] Zoran: Ajde, jutri pa sem pri vas dopoldan…upam, da se bo vse dobro končalo
[20:01:01] Franc Kangler: Ok
[20:01:03] Zoran: lp
Kanglerju sem v sporočilu napisal, da sem jutri dopoldan pri njih na MOM, kar je pomenilo dogovor za dne 26.11.2012, da prideva s sodelavcem Vojkom M. k njemu v pisarno in predebatiramo, kako ukrepati ta dan, ko so napovedane množične demonstracije na Trgu svobode in pred objektom občine, z namenom odstavitve Kanglerja iz položaja župana. Pred vrati je bila t.i. druga mariborska vstaja in Facebook skupina FKNO je pozivala ljudi, da se vstaje množično udeležijo ter z vsemi sredstvi pripomorejo k odstopu Kanglerja.
V opoldanskem času sva z Vojkom M. dejansko obiskala župana na MOM v njegovi pisarni. Tam naju je čakal v prisotnosti Tanje Vindiš Furman, takratne direktorice Stanovanjskega sklada in Duške Jurenec, vodje kabineta župana. Njihova nervoza ob prihajajočem napovedanem dogodku je bila očitna, Kangler pa je skoraj ves čas stal ob oknu in pogledoval na Krekovo ulico, saj so se že takrat pričeli v Parku mladih zbirati protestniki in vzklikati razne protikanglerjevske parole. Občasno je prišel do mize, kjer smo sedeli preostali in videlo se je, da mu ni vseeno. Govoril je, da to ni pošteno, kar mu počnejo in da več ne ve, kaj naj naredi. V nekem trenutku sem mu dejal, naj razmisli o odstopu in s tem reši sebe ter druge. Ni se strinjal z menoj, dejal je, da to ni prava rešitev in da se sploh ne zavedam, kako lahko mesto Maribor pride v povsem napačne roke, če odstopi. Nisem imel odgovora na to, mislil sem si, da on dovolj dobro pozna stanje na celotnem področju in da ve, kaj počne. Danes se potrjuje, kako prav je imel. Ker sem imel ta dan v okviru napovedane druge mariborske vstaje določene službene zadolžitve, z namenom varovanja premoženja in ljudi, sva mu s sodelavcem predstavila načrte in dogovorili smo vse potrebno.
Ob odhodu sva si pred njegovo pisarno podala roke in iz srca sem mu zaželel, da vse pozitivno reši v skupno korist in zadovoljstvo. Ker pa so bile napovedi na internetnih portalih glede današnje vstaje precej zastrašujoče, sem mu še dejal, da ne želim, da se njemu ali njegovi družini karkoli hudega zgodi in naj poskrbi najprej zase in svoje najbližje. Zatrdil je, da se bo vse dobro končalo. Takrat se mi niti sanjalo ni, da bo to najino zadnje osebno srečanje za nadaljnja slaba tri leta, kajti prihajajoči dogodki so žal pripeljali do prekinitve najinih odnosov, a o tem v nadaljevanju.
Facebook skupina FKNO je tega dne 26.11.2012 skoraj pregorela od vpisa novih članov. Članstvo je iz ure v uro naraščalo, mislim, da je bilo takrat skupno že čez 30.000 članov. Že prejšnje dni so ustanovitelji in organizatorji skupine še posebej radikalno pozivali vse člane in izven, da se maksimalno pripravijo na današnjo drugo mariborsko vstajo, katero so poimenovali »Gotof je«. Na njihovi strani je bilo moč zaslediti javno objavljene pozive, dostopne vsem članom in nečlanom, citiram nekatere:
»Franc Kangler naj odstopi kot župan Maribora
17. november 2012
****** POSEBNO OBVESTILO ******
ZAČENJA SE 2. MARIBORSKA VSTAJA!
Po zelo uspešni 1. Mariborski vstaji, ki se je dogajala pretekli ponedeljek pred stavbo mariborske občine, so se že začele priprave na VELIKO 2. MARIBORSKO VSTAJO!
Če nas takrat Franca in njegovi plačanci niso vzeli resno, nas bodo zdaj morali! 2. Mariborska vstaja se bo dogajala 26. 11. ob 16:30 na TRGU SVOBODE….
Franc Kangler naj odstopi kot župan Maribora
23. november 2012
*** POLEPIMO MARIBOR ***
Pozor! V ponedeljek, 26. 11. ob 16:30 se bo na TRGU SVOBODE odvijala 2. MARIBORSKA VSTAJA! Tam moramo biti vsi, tudi tisti brez facebooka in interneta! Je pa naša naloga, da obvestimo vse ljudi, to pa bomo najlažje naredili tako, da bomo POLEPILI MARIBOR! Vse skupaj je zelo enostavno! Plakate si natisnemo tukaj: www.bit.ly/vstaja in jih potem lepimo po celem Mariboru! Zdaj je naša naloga, da rešimo Maribor pred tistim primitivcem, zato se nas mora zbrati na trgu velika množica! SI ZA? BOŠ TUDI TI LEPILA PLAKATE? (namig: najbolj prime tapetno lepilo, ki ga prodajajo v Bauhausu, Merkurju in podobnih trgovinah) Pridruži se dogodku: http://www.facebook.com/events/112860042210284/POLEPIMO CELI MARIBOR! GOTOF JE! TO OBJAVO DELI S ČIM VEČ PRIJATELJI! ZA 2. MARIBORSKO VSTAJO MORAJO IZVEDETI VSI.
Franc Kangler naj odstopi kot župan Maribora Tudi v poštne nabiralnike naj kdo vrže, če ima možnost! Plakate izobesite tudi pred vhode v vaših blokih, na oglasne deske, povsod!
Franc Kangler naj odstopi kot župan Maribora
26. november 2012
Kaj boste nekoč govorili svojim vnukom? Ste bili zraven, ko se je osvobajal Maribor? Danes ob 16:30 na Trgu svobode nas mora biti toliko, da bo Franceju jasno, da nismo “nekaj posameznikov”, ampak Mariborčani, ki mu pošiljamo enoglasno sporočilo: GOTOF JE!
Tudi stotine komentarjev na facebook strani skupine FKNO je bilo zelo zgovornih, povzemam samo majhen delček le teh:
Boris K.: Maribor ni pokleknil pod AH in ne bo pod FK. Ta prvi se je odpeljal v zgodovino, drugega pa bomo odnesli na smetišče in sledili mu bodo ko-rit- niki.
Tomaž P.: maribor je spal 20 let…nikoli več ne sme zaspati
Borut H.: kupi se obojestrasko lepilo se zalepi na vsak list košček, in ko si na cilju se samo odlepi in pripopa.Tako da niti ni treba selotejpa in škarij.Doma si pripraviš liste.Lahko si jih z tapetniškim nožem nareže, ko je še na roli.
Milan M. B.: General Rudolf Maister je naredil veliko, zdaj pa mu dokažimo, da smo njegovi pravi nasledniki in znova osvobodimo Maribor! 1. Mariborska vstaja v samostojni Sloveniji se je zgodila ta ponedeljek, 12. 11. Kdor je bil zraven, lahko to potrdi!
Max K.: ORGANIZIRAT se je treba, drugače bo vse zaman. Če kdo pozna FB stran Mariborčanov, naj mi jo prosim sporoči. Pripravljen sem Se izpostaviti pri nadaljnjih demonstracijah s tem, da pravi organizatorji še ostanejo skriti, saj bi jih v nasprotnem primeru mafijska policija takoj zaprla in likvidirala. Moj GSM 040 488 858
Branko N.: Sem iz okolice Maribora natančno Lenarta tudi jaz sem z vami mariborcani. Kangler “gotof si” naj odstopi in zapusti Maribor, ker dela škodo Mariboru in celotni Štajerski!!!
Zdenko V. V.: C.I. za nadzor nad javnimi podjetji-zveza za zaščito občanov, vabi vse svoje člane, kakor tudi nečlane, da se v ponedeljek udeležijo protesta, na Trgu Slobode, v boj za narod svoj.
Aljoša J.: pol pa še v lj dati Jankoviču in Janši po pički
Maja T.: bogi Franca se je v marici posral od straha, GOTOFJE!!!
Štefka V.: Tudi z vami, pridem zagotovo. Naj nihče, ki se počuti Slovenca, ne manjka! Da mu izgnana Mariborčanka pove, kako gnila občina je Maribor zadnjih 20 let! Franca, zelo zanimiva zgodba, ki se je začela v tvoji UE!
Šnicel K.: Tudi protest na Glavnem trgu in Rotovžu je bil na nivoju, sranje se ve kdo je zakuhal, tudi v ponedeljek se vidimo GOTOF JE.
Marjan G.: Naprej Štajerci. Vas podpiramo tudi iz Ljubljane.
Boštjan Z.: DO KONCA!!!!
To popoldne, dne 26.11.2012, sem imel določene službene zadolžitve, povezane z napovedano drugo mariborsko vstajo. Še veliko pred pričetkom sem skozi okno pisarne spremljal zbiranje in priprave policistov na dogodek. Bilo je nekako zlovešče gledati nepregledno kolono policijskih vozil, ki se je pomikala iz smeri Trubarjeve ulice, po Maistrovi ulici, do Mestne občine in nato na Krekovo ulico, kjer so vozila parkirali na makadamskem parkirišču MOM.
Prostor je bil do zadnjega kotička napolnjen s policijskimi vozili, policisti, ki so izstopali iz njih, pa so si pripravljali zaščitno opremo in orožje. Zaznal sem tudi štiri policijske konjenike, ki so se pomikali iz mestnega parka v smeri Trga svobode. Težko je bilo sprejeti dejstvo, da se vse to dogaja zaradi mojega prijatelja Franca Kanglerja. Ob dogovorjenem času sem s snemalno in fotografsko opremo odšel do balkona mariborskega gradu, od koder sem imel neposreden pogled na celoten Trg svobode in okolico, kjer je bilo dogovorjeno, da se bodo odvijale demonstracije in množično zbiranje protestnikov. Imel sem namreč nalogo video in foto dokumentirati morebitne kršitve, izgrede na prizorišču vstaje.
Okoli 16.30 ure, ob napovedanem času pričetka demonstracij, je bila na Trgu svobode le peščica ljudi in nič ni kazalo, da se bo tukaj dogajalo kaj posebnega. Vendar, kakor je čas mineval, vedno več ljudi se je pojavljalo na trgu. Pričele so prihajati večje skupine s transparenti in okoli 18.00 ure je bil prostor skoraj napolnjen z nepregledno množico ljudi, ki so glasno skandirali proti županu Kanglerju. Ljudje so vpili že znan slogan »gotof je«, grozilne, ponižujoče parole so se konstantno ponavljale, transparenti so bili dokaj zgovorni in jasno napovedovali, zakaj so se ljudje zbrali. Med vso to množico sem videl nekaj znanih obrazov iz mestne politike in javnega življenja, posebej pa se mi je vtisnila v spomin oseba, katero sem v knjigi že omenil, gre za narkomana, preprodajalca, storilca raznovrstnih kaznivih dejanj, kateri je v tej množici prevzel vlogo vodje in z megafonom glasno pozival ljudi na vstajo z raznimi protikanglerjevskimi parolami.
Mogoče se ga bo kdo iz starejše generacije spomnil, ko je koncem osemdesetih let več mariborskih podjetij množično stavkalo in prav ta oseba je bila takrat glavni stavkokaz, ki je vodil tisoče ljudi od podjetja TAM čez celotno mesto ter bil glavni pogajalec z mestno oblastjo in uradnimi institucijami. Tokrat sem pomislil, da se zgodovina ponavlja, vendar nisem mogel sprejeti dejstva, da bi takšna kriminalna oseba odločala o usodi Maribora.
Skratka, Trg svobode je vse bolj odmeval od vzklikov množice in bilo je prav pretresljivo vse to poslušati. Vsake toliko časa je med njimi zagorela kakšna slika s Kanglerjevo podobo, na severnem delu trga, na betonskem zidu so zažgali lutko, ki je simbolizirala župana, sredi trga pa je gorel večji plamen.
Vsa ta dogajanja sem snemal in fotografiral. Kar naenkrat pa se je celotna množica, po mojem predvidevanju je bilo na trgu cca. 10.000 ljudi, obrnila proti zgradbi občine in vsi so se napotili tja, tako da iz balkona mariborskega gradu nisem imel več pregleda na dogajanje. Zato sem se takoj za njimi premaknil na drugo že vnaprej določeno lokacijo, ki je bila ena od pisarn v občini, v zgornjih nadstropjih. Z vso opremo sem tekel do podhoda, ki je vodil v zgradbo na severni strani in je bil takrat fizično zaprt s kovinsko ograjo, katero je tja postavila policija, za njo pa je stalo več policistov, ki so prav tako fizično preprečevali morebiten dostop ali pa vdor protestnikov v zgradbo občine. Ker sem bil v civilu, sem se policistom identificiral s službeno izkaznico in spustili so me notri skozi stranski vhod na zahodni strani, kjer me je sprejela varnostnica in me odpeljala v prvo nadstropje. Odprla mi je eno od pisarn, mislim da je bila sosednja od županove in od tu sem imel skozi okno kolikor toliko odprt pogled na dogajanje zunaj ob zgradbi. V pisarni sem imel ugasnjeno luč, vendar je mojo prisotnost izdala majhna, rdeča lučka na kameri in ogromna množica protestnikov zunaj je pričela še bolj glasno vzklikati srhljive parole ter kazati v smeri okna pisarne, v kateri sem se nahajal, po vsej verjetnosti misleč, da se v pisarni nahaja sam Franc Kangler.
Izviren videoposnetek, ki je avtorsko delo Zorana Šariča:
Dogodki, katerim sem bil priča v nadaljevanju, so me spravili v bes, obup, razočaranje, jezo, tudi strah, vendar strah za varnost in življenja mojih sodelavcev zunaj. Skozi okno sem opazoval dogajanje, ki je v tistem trenutku iz mene na glas izvabilo nekaj kletvic, namenjenih množici provokatorjev, ki so v tistem trenutku napadli policiste. V delu, kjer je lokal Plaza, čez cesto od zgradbe občine, je stal kordon policistov, ki so bili popolnoma pasivni in samo fizično preprečevali protestnikom, da bi izvedli svojo namero približati se zgradbi občine in posledično uresničiti namere, ki so jih izkazovali. Očitno sem prišel pravočasno, da sem lahko od začetka spremljal tiste prve trenutke, ko so se protesti na drugi mariborski vstaji sprevrgli v nasilne. In iz prve roke lahko potrdim, da je skupina več kot sto zakrinkanih oseb fizično izzvala in napadala policiste, ki so dolgo časa le stali v obrambni poziciji in nastavljali svoja telesa neštetim predmetom, ki so jih ti nasilneži metali v njih. V policiste so letele granitne kocke, kamenje, leseni koli, celo iz ležišč izpuljeni prometni znaki z drogovi. Vse to sem posnel z video kamero in posnetke še dandanes hranim v svojem arhivu. Lahko si mislite, kako nemočen sem sem počutil za tistim oknom pisarne, zunaj pa so moji sodelavci doživljali takšno kalvarijo, pri čemer pa niso smeli ukrepati. Vendar je očitno v danem trenutku zadeva prestopila meje sprejemljivega in policijski kordon je krenil v smeri protestnikov, uporabili so solzilec, množica nasilnežev pa se je umaknila nazaj proti Prešernovi ulici in so se razbežali. Ukaz za ukrepanje je prišel pravočasno, nekdo od odgovornih v policiji je na srečo uvidel, da so resno ogrožena življenja policistov. Od tega trenutka naprej so policisti delovali po ukazu, da se prekine zborovanje, oziroma tako imenovana vstaja, saj je postalo dogajanje nevarno za življenja ljudi in premoženje. Posledično so se jim protestniki uprli, pričeli v policiste metati granitne kocke, katere so imeli že vnaprej pripravljene ali pa so jih iztrgali kar na samem kraju iz tlakovanih tal. Metali so tudi goreče bakle proti zgradbi občine, proti policistom in prišlo je do kaotičnega stanja. Ker se je glavnina protestnikov razbežala in razkropila po celem centru mesta, je moje nahajanje v pisarni postalo nesmiselno, saj se iz tega zornega kota zunaj ni nič več videlo, glavno dogajanje se je preselilo po ulicah Maribora in Parku mladih ob Prvi gimnaziji. Skozi okno sem videl le policijski helikopter, ki je s curki solzilca škropil po protestnikih v parku. V tem času je bila že tema, helikopter pa je močno osvetlil celoten park, da je lahko ukrepal zoper protestnike.
Po določenem času sem se vrnil v svojo pisarno in ker sem opravil svojo nalogo, sem lahko odšel domov. Tam sem se spomnil, kako so protestniki pozivali Kanglerja, da stopi pred njih, smatrali so celo, da se skriva v prostorih občine in ne upa ven. Dejansko se tega popoldneva in zvečer v času vstaje ni pojavil v javnosti. Zato sem mu po najini internetni komunikacijski povezavi pisal v upanju, da se mi oglasi, citiram:
[26.11.2012 20:50:39] Zoran: joj joj…groza…
[26.11.2012 20:53:13] Zoran: nujno je treba povzeti prave ukrepe, da ne pride do tragedije…sem bil v službi na trgu svobode in na občini v pisarni in to je bila prava vojna
[26.11.2012 20:53:45] Zoran: stradajo nedolžni policaji, ki izpostavljajo svoje glave
[26.11.2012 20:54:01] Zoran: drži se in pametno naprej
[26.11.2012 20:55:47] Franc Kangler: A je to normalno? Ni, da ti ulica grozi,..vsem nam, kaj češ, če popustimo. smo v dreku
[26.11.2012 20:57:16] Zoran: ni normalno, ampak po tem, kaj se je zgodilo danes…to je groza…najbolj žalosten dan zame
[26.11.2012 20:57:53] Zoran: ko sem gledal iz pisarne, kako so demonstranti napadali policaje, metali v njih kamne, steklenice, v konje…
[26.11.2012 20:58:20] Zoran: ne morem verjeti, da se to dogaja zaradi tebe, mojega Prijatelja
[26.11.2012 20:58:34] Zoran: pa vse skupaj je ljudem presedlo
[26.11.2012 20:58:51] Zoran: bojim se, da bo preraslo po celi sloveniji
[26.11.2012 21:00:29] Zoran: moje mnenje…čimprej se umakni in prepusti drugim, da se zajebavajo z vsem skupaj, ker se bojim, da boš nastradal…toliko je zdaj narod proti tebi
[26.11.2012 21:01:08] Zoran: bodi pameten in naredi, da bo prav za tebe in Maribor…ti in tvoja ekipa pa upam, da veste, kaj je prav
[26.11.2012 21:01:44] Zoran: želim ti vse najboljše, samo ne dovoli, da pride do revolucije, ker to, kar je bilo danes, se ne sme več dogajati
[26.11.2012 21:03:09] Zoran: ful mi je hudo, da se ti nekaj takega dogaja
[26.11.2012 21:03:15] Franc Kangler: Vzdržat moramo in to preprečit, ni druge, če odstopim, so zmagali in se bo plaz vsul, če pa vzdržimo…se bodo umirili…organizatorji pa morajo odgovarjati…
[26.11.2012 21:04:05] Zoran: jaz upam, da veš, kaj delaš…ker to množico bo zdaj težko zadržat
[26.11.2012 21:04:30] Franc Kangler: Kje si
[26.11.2012 21:04:43] Zoran: zdaj sem prišel domov
[26.11.2012 21:06:04] Franc Kangler: Ok
[26.11.2012 21:06:05] Zoran: bil sem na gradu in potem na mom….sem ogromno posnel
[26.11.2012 21:07:09] Franc Kangler: A vidis kakšen folk je to?
[26.11.2012 21:07:29] Franc Kangler: Pa bili so iz cele Slovenije
[26.11.2012 21:08:38] Franc Kangler: Pridi jutri na kavo
[26.11.2012 21:11:03] Zoran: pridem, samo povej kdaj
[26.11.2012 21:11:20] Franc Kangler: Se čujeva
[26.11.2012 21:11:25] Zoran: ok javi
[26.11.2012 21:11:43] Franc Kangler: Bom vesel, s šefom pridi
[26.11.2012 21:12:42] Zoran: ok pridema, samo javi uro
[26.11.2012 21:12:51] Zoran: a misliš z Robijem?
[26.11.2012 21:12:58] Zoran: ali Vojkom
[26.11.2012 21:14:22] Franc Kangler: z Vojkom, ko jebe onega
[26.11.2012 21:14:31] Zoran: ok
[26.11.2012 21:14:33] Zoran: lp
[26.11.2012 21:16:07] Franc Kangler: Ok pomiri se
[26.11.2012 22:06:42] Zoran: zdaj so me klicali, da moram v službo, vso mesto je razbito, trgovine izropane
[26.11.2012 22:08:18] Franc Kangler: Ne mi reči…
/video/
Res sem se moral vrniti v službo, obveščen sem bil, da so izgredniki po mestu razbijali izložbe, uničevali inventar in potrebno je bilo opraviti ogled tega razdejanja. Takrat je bilo vstaje že konec, protestniki pa so zapustili prizorišče in Maribor je postal mesto duhov. Po centru je bilo videti le skupine policistov, ki so še naprej nadzorovali situacijo. Po obhodu centra mesta smo ugotovili, da razdejanje sploh ni bilo takšno, kot so nam ga predstavili in zadokumentirali smo le nekaj poškodb na izložbah. Veliko bolj zaskrbljujoče so bile najdbe doma narejenih eksplozivnih sredstev »topovski udar« in to v neposredni bližini zgradbe občine. Takšna sredstva so lahko smrtno nevarna ob neprimerni uporabi. Ob vrnitvi domov sem še to noč Kanglerju poslal sporočilo, citiram:
[27.11.2012 0:51:06] Zoran: zdaj sem prišel domov…ma sama panika, nič ni izropano, ena izložba razbita..to je vse
[27.11.2012 10:19:19] Franc Kangler: Hvala bogu
Facebook skupina FKNO ni počivala, temveč je takoj pričela pozivati ljudi k tretji mariborski vstaji, s sloganom »Nesimo ga vun«. Citiram poziv na njihovi facebook strani:
Franc Kangler naj odstopi kot župan Maribora
1. december 2012
*** 3. MARIBORSKA VSTAJA ***
3. MARIBORSKA VSTAJA se bo odvijala v ponedeljek 3. 12. ob 16:30 na TRGU SVOBODE!
Izbrali smo tudi posebni slogan 3. Mariborske vstaje, ki je z veliko večino postal NESIMO GA VUN! Gre za našo najpomembnejšo bitko za boljši Maribor! Franca preprosto mora iti, zato se ne smemo pustiti sprovocirati! Dogodek: http://www.facebook.com/events/11773818390226/
POLEPIMO MARIBOR! Franca in njegovi priskledniki se še kar držijo svojih pozicij in jih nočejo zapustiti! Celemu Mariboru je potrebno spet povedati, da pride v ponedeljek na Trg svobode in z mirnim protestom pokaže, da ima dovolj Franceja in njegovih podrepnikov, ki so nam ugrabili naš Maribor! Plakate si lahko natisneš na: www.bit.ly/3MBvstaja in z njimi polepiš najbolj vidna mesta v Mariboru! BODI TUDI TI ORGANIZATOR 3. MARIBORSKE VSTAJE!
Z NAŠIMI ZAHTEVAMI MORAMO VZTRAJATI DO KONCA! FRANCA IN NJEGOVI PRISKLEDNIKI MORAJO ODSTOPITI IN NAM VRNITI MARIBOR, KI SO NAM GA UGRABILI! GOTOF JE! DELI TO SPOROČILO MED SVOJE PRIJATELJE, DA BODO VSI OBVEŠČENI! NA PROTEST POVABI TUDI SVOJE PRIJATELJE, SOSEDE, SORODNIKE SOŠOLCE! V PONEDELJEK NE SME NIHČE MANJKATI!
Pri tretji mariborski vstaji, dne 3.12.2012 nisem aktivno službeno sodeloval, sem pa dogajanja ves čas spremljal po medijih. Glede na dogajanje na Trgu svobode tega dne sem ugotovil, da se je v primerjavi s prejšnjo vstajo nasilje intenziviralo, posnetki na TV pa so bili prav šokantni. Kilogramske granitne kocke, ki so letele v glave in telesa policistov so kazale na to, da so pri ljudeh popustile vse človeške in moralne zavore, v tistem trenutku so postali krvoločne zveri, ki jim ni bilo mar, če kdo pod udarci teh kock umre. Dogajalo se je nasilje, kakršnega Maribor ne pomni v novejši zgodovini.
Ta večer so bili v službi na izpostavljenih točkah tudi moji neposredni sodelavci. Še posebej me je skrbelo za sodelavca Bojana O., ki je bil v eni od pisarn občine, na enaki zadolžitvi, kot sem bil sam teden dni prej. Po televiziji sem videl, da je zgradba občine obkoljena s tisočimi protestnikov in izgrednikov, prebili so policijsko blokado in kovinske ograje ter metali razne nevarne predmete v zgradbo. S kamni so razbijali okna, goreče bakle pa so nato letele v pisarne in to prav tam, kjer se je nahajal sodelavec Bojan O.. Ko sem to videl, sem ga takoj poklical v upanju, da se mi bo oglasil in da je z njim vse v redu. Res se je oglasil, na kratko mi je razložil trenutno sitiuacijo, ki ni bila rožnata, vendar z njim na srečo ni bilo nič narobe. Lahko pa sem si predstavljal dogajanje, ko v njegovo pisarno skozi razbito okno letijo goreče bakle.
Mediji so še pozno v noč prenašali dogodke iz Maribora, policisti pa so tokrat odvzeli prostost 119 izgrednikom, za katere se je sumilo, da so z granitnimi kockami neposredno ogrožali življenja policistov in ostalih prisotnih. UKC Maribor je bil poln poškodovanih iz obeh strani. Še danes sem prepričan v neizmerno srečo, da v spopadih ni prišlo do smrtnih žrtev, kajti v tem primeru bi zanesljivo prišlo do katastrofe, saj so bila že sedaj čustva in andrenalin vseh udeleženih na vrhuncu.
Mestni Policijski postaji Maribor I in Maribor II sta bili prezasedeni z izgredniki, katerim je bila odvzeta prostost, spomnim pa se enega dogodka, ki je kasneje polnil medijske stolpce. Zaradi suma, da je v policiste metal granitne kocke, je bila odvzeta prostost mladoletnemu izgredniku, Mariborčanu in odpeljan je bil na Policijsko postajo Maribor I. Tja je prišla tudi njegova mama in se pozanimala, kako je z njim. Pri tem je dejala, da je prav, da so ga prijeli in naj odgovarja za to, kar je naredil. Kasneje pa je bila zelo aktivna v medijih in pljuvala po policiji, da so ga neupravičeno priprli in skratka zlivala veliko gnojnice na celoten sistem. Po meni znanih podatkih je bil ta fant na koncu obsojen na sedem mesecev zapora v obliki družbeno koristnega dela v splošno družbeno korist, mladenič je krivdo priznal in ponudbo tožilstva sprejel.
/video/
Več let kasneje mi je Franc Kangler zaupal, da je v času pred tretjo mariborsko vstajo prišel do njega v pisarno eden od mariborskih policijskih inšpektorjev, ki je takrat deloval na področju kršitev javnega reda in miru ter mu povedal, da so policisti pri pregledu kraja, kjer se bo odvijala vstaja, v skritem delu našli večjo količino eksplozivnih sredstev, katere so si radikalni protestniki očitno pripravili, da bodo z njimi napadli policiste. To je bil po Kanglerjevi izjavi tudi eden od glavnih razlogov, da je odstopil – da zaščiti življenja policistov.
Hkrati z opisanimi dogodki se je v javnosti pojavilo pismo mariborskih intelektualcev, katere so mediji poimenovali »mariborska pamet«. Pismo je takoj povzela tudi facebook skupina FKNO, citiram:
Franc Kangler naj odstopi kot župan Maribora
5. december 2012
Skupina mariborskih intelektualcev je poslala javno pismo z naslovom “ODSTOPITE ŽE VENDAR!”, v katerem zahtevajo predvsem dvoje:
– zahteva po odstopu župana Franca Kanglerja
– razpustitev Mestnega svet MOM
Preberite si pismo v celoti:
ODSTOPITE ŽE VENDAR!
Podpisani s hkratnim navdušenjem in veliko zaskrbljenostjo spremljamo razvoj mariborskih protestnih dogodkov v minulih tednih. Ne le mariborskih, v zraku je celotna Slovenija! Naše navdušenje se navezuje na vznikanje spontane demokracije v Mariboru, na mobilizacijski uspeh skupine na Facebooku, na silovit glas preziranega ljudstva, ki je prišlo do besede in na zelo neposreden način izrazilo svoje mnenje na ulicah. Razumemo ga kot krik upora zatrtih množic, občank in občanov, v Mariboru kot poziv k odstopu župana Franca Kanglerja in tudi k razpustitvi mestnega sveta. K menjavi mestne oblasti v celoti! Hkrati smo prepričani, da se za takim glasom protestnikov skrivajo številne osebne socialne stiske ljudi, ki si želijo z zamenjavo političnih struktur, v katere več ne zaupajo in ne verjamejo, doseči boljše življenje. Takšno njihovo upanje je nadvse razumno in gromko vzklikanje docela upravičeno!
Naša velika zaskrbljenost pa je namenjena vsem dogodkom, ki spremljajo mirne proteste občank in občanov. V prvi vrsti nasilnim, kaotičnim in vandalskim dejanjem, s katerimi strežejo tisti, ki si ne želijo, da bi večina smela legitimno postavljati jasne zahteve. Sleherno nasilno ravnanje izgrednikov, bodisi da prihaja s strani posameznikov ali organiziranih skupin provokatorjev, je treba obsoditi kot sovražno prizadevanjem protestirajočih državljank in državljanov. Hkrati je treba začeti preventivno kaznovati tovrstne nasilnike. Sleherni napad na policiste je nevzdržen, škodljiv in kratkoviden, čeprav se zavedamo, da morajo ustrezni organi preiskave raziskati, ali so policisti s svojimi ravnanji prekoračili pooblastila in ali je bila uporaba nekaterih metod in sredstev upravičena. Toda radikalne skupine žal niso poglavitni krivec za nastalo situacijo, ki se je razlila daleččez meje Maribora. Še naprej ostaja razlog in prvi vzrok zanje politika: lokalna in državna. Župan Franc Kangler z vsakim dnem arogantnega vztrajanja na županskem položaju poglablja svojo odgovornost za nastale dramatične razmere. Premier Janez Janša (in drugi predstavniki oblasti) z vsakim dnem nepozivanja k njegovemu odstopu skupaj z županom prevzema dramatično veliko soodgovornost. Njegov cinizem, češ da so Mariborčani sami krivi, ker so izbrali Kanglerja, ne kandidata SDS na zadnjih volitvah, je vreden obsodbe in polnega pomilovanja. Posebej velja poudariti, da je mariborski župan že nakazal, da bo odšel, če bo odstop terjal predsednik vlade, ne ljudstvo. Politika, lokalna in vladna, se ščitita z roko v roki in se nam posmehujeta. Natanko ta vrsta neizmerne nadutosti in zanikanja volje množice omogoča, da se razmere še poslabšujejo. Nihče ne ve, kako dolgo se še bodo in kakšne tragične razsežnosti lahko zadobijo. In prav zato podpisani apeliramo, da strankarska politična elita končno sprevidi, da je prišel čas njihovega slovesa. Pozivamo k njihovemu razumu, če ga je še kaj ostalo! Z vsakim dnem, ko se vztrajno oklepa oblasti in dobesedno skriva pred razjarjeno množico, postaja vedno večji grobar demokracije in nas s še večjo silovitostjo v teh težkih časih pelje v prepad! Dr. Andrej Fištravec, dr. Vesna V. Godina, Borut Osonkar, Tone Partljič, Primož Premzl, dr. Boris Vezjak, Janja Vidmar
Maribor, 5. 12. 2012
Tako imenovana »mariborska pamet« se je sestala v kriznih trenutkih, naredila načrt, kako pozvati in prepričati ljudi, da so Franc Kangler in mestna oblast tisto slabo, kar se dogaja Mariboru ter jih je za dobro mesta potrebno čimprej zamenjati. Pismo je sestavljeno tako, da skoraj ne pušča dvoma v resničnost navedb, spodaj podpisani mariborski eminentneži, nekateri celo z nazivi doktor, pa so bili garancija, da je situacija, ki se je takrat dogajala, nujno potrebna. Od tega trenutka naprej je Franc Kangler dobil dodaten, velik nož v hrbet in malo možnosti je bilo, da si od tega opomore. Ko pa ga je prav v teh dneh zapustila še matična stranka SLS, kjer se ga je predsednik stranke Radovan Žerjav javno odrekel, je bil zabit zadnji žebelj v Kanglerjevo krsto. Ali je za narod, ki demonstrira proti njemu in njegovi politiki, potrebno še kaj več? Obsojen je bil, še preden mu je bila dana kakršnakoli možnost zagovora ali obrambe. Pa tudi, ko je imel priložnost karkoli povedati, mu nihče ni več verjel.
Danes, pet let po dogodkih, ko padajo okostnjaki iz omar in prihaja veliko prave resnice na dan, se sprašujem, kako se je Franc Kangler počutil ob vsem tem, kako je lahko prenesel, da je bil žrtvovan za neke druge namere, cilje, interese, ob zavedanju, da očitano dejansko ni res, kar se danes potrjuje na sodiščih, ko zapovrstjo padajo kazenske ovadbe, spisane zoper njega. Ob priložnosti mi je dejal, da je večkrat pomislil na samomor, tudi na maščevanje, pa ga je prepričala in pri namerah zaustavila soproga Tanja, saj mu je svetovala, naj v prvi vrsti pomisli na družino, predvsem na hčerko Mašo, potem pa naj naredi, kar smatra, da je za njih prav. Na srečo se je odločil za pravo možnost.
Po obeh mariborskih vstajah, ki sta bili prežeti z neverjetnim nasiljem, sem preživljal težke trenutke. V prvi vrsti zaradi vsega nasilja, izraženega nad policisti in občani. Očitki, da so policisti prekršili pooblastila, izvajali nepotrebno in neizzvano nasilje nad nedolžnimi občani, so nesprejemljivi. Bil sem neposredna priča dogodkom na drugi mariborski vstaji, ko se je nasilje pričelo in osebno videl inicial, začetek, povod. Ko se takšno nasilje dogaja nad policisti in ko le ti končno dobijo ukaz, da je potrebno preiti iz pasivnega stanja v aktivno, saj drugače napada na njih in na infrastrukturo ni bilo mogoče odvrniti, oziroma preprečiti kršitve javnega reda in miru ter storitve kaznivih dejanj, potem je zadeva popolnoma jasna in razumljiva. Za ves solzivec, ki je bil uporabljen nad protestniki, za vse aretacije izgrednikov je obstajal utemeljen razlog. Zaenkrat je zakonodaja še vedno popolnoma jasna. Če policist izreče kakršenkoli ukaz osebi, katera krši javni red in mir ali je osumljenec storitve kaznivega dejanja, se je potrebno temu ukazu podrediti. V nasprotnem primeru lahko policist uporabi vsa potrebna pooblastila, vključno s prisilnimi sredstvi. Kaj tukaj ni jasno? Na obeh vstajah je bil ekstremno kršen javni red in mir, storjeno nešteto kaznivih dejanj, celo ogrožena človeška življenja.
Tudi za Franca Kanglerja mi ni bilo vseeno. Sočustvoval sem z njim zaradi situacije, ki jo preživlja, pa mu ni bilo moč na noben način pomagati.
Na Facebooku sem v teh dneh zasledil veliko zapisov izčrpanih, demoraliziranih, tudi v nasilju poškodovanih policistov, ki so svoja mnenja izražali precej kritično, citiram:
– Dosti jih imam !!!!!! Banda pokvarjena politična ……nimajo vesti …..nimajo ne jajc ne obraza ….popizdim, ko vse to gledam in poslušam ……sami sebi še vedno verjamejo, da bo vse ok…..pokažimo jim, da se krepko motijo …..ščite dol in vsi na bolniško.
-Točno tako, naj si branijo te usrane bajte in svoje pisarnice!! meni se jeb… za njih majmuni.
– Jebeno državno tožilstvo RS in sodstvo……welcom to the Banana republika…..pa za koga kurca se še nastavljamo na protestih…pustite, da razbijejo in zakurijo to smrderijo…..
– Da jim (peeep) peeep).
– Se strinjam …..me prav zanima kateri od gnile elite bi v tem primeru imel javni nastop in govor, da bo v naši državi še vse ok….lepo jim je …….dokler iz ljudstva delajo f..k idiote.
– Žal v zadnjih dneh še vedno vidim veliko pripadnikov ppe na demonstracijah, čeprav po njih letijo granitne kocke in vse ostalo, kar gamadi pride pod roke. Hočejo nas kupiti z nekimi 20% dodatka…pod izgovorom, da smo dolžni braniti premoženje in življenje ljudi, stojimo v kordonih in smo kanon futer…fantje in dekleta, za 800-900€??? Pa da imamo 3000€ plače, bi še vedno razmislil ali bi. Preveč se cenim, da bi tam stal za ta drobiž, medtem ko politiki grejejo svoje pičke na varnem in toplem.
– potem pa vidiš David…..kar se je na enih demonstracijah aretiralo, se je po drugi strani spustilo, da bodo lahko naslednji teden spet metali po nas….pa kdo ima tu koga za norca?????!!!!…..aja pa ne dolgo nazaj “Balkanski bojevnik” za kozlat ta naša država gnila skorumpirana!!!
– Ja Maka pol ti pa še na odpravi pameten inšpektor pravi, da v kolikor ne boš delal tako, kot oni hočejo, lahko zapustiš službo in greš domov. Spomni se gunga modela, ki je rekel, da specialisti ne znajo izpolnjevat obrazcev …. Aroganca na višku do policistov, ki so nato čez 5 min nesli glavo na prodaj ( z nami ” specialisti ” na čelu ) in to samo zato, da se bo on trkal po prsih, kako dobro so policisti pod njegovim poveljem delali. Podn.
– Morali bi enotno skupaj stopit in v tem času štrajkat.
Vse te izjave potrjujejo dejstvo, kakšno moralno stanje je bilo med policisti. Dogovarjali so se celo, da bi sredi vstaj odložili celotno zaščitno opremo in se pridružili vstajnikom, kar so storili policisti nekje v Nemčiji na demonstracijah. Vendar do tega ni prišlo, kajti na srečo so vse naslednje mariborske vstaje minile brez nasilja.
Na družbenem omrežju Facebook sem v teh dneh zapisal nekaj komentarjev, ki so odražali moje trenutno stanje, citiram:
26. november 2012
Zelo žalosten dan zame in za naš Maribor…ne morem verjeti, da se dogaja kaj takšnega!!!
3. december 2012
Tako sem besen in razočaran nad tem, kar se dogaja v mojem mestu in drugod, da mi gre na jok od ipike!!!
Celotna kaotična situacija me je zelo morila, glede na pozive Facebook skupine FKNO pa se je obetalo nadaljevanje vstaj, posledično tudi morebitno nasilje. Želel sem le, da se vse skupaj konča na čimbolj miren in človeški način, kajti Maribor je doživljal nekaj nepredstavljivega. V razmišljanju, kako preprečiti nadaljnje nasilje, morebitne žrtve ali poškodovane, uničevanje objektov, sva se z znancem, lastnikom lokala v Mariboru, imenoval ga bom »Bojč«, med osebnim kontaktiranjem po Facebooku domislila, da bi morali vstajniki namesto metanja granitnih kock v policiste, le tem izročati rdeč cvet. Ker je bil Bojč v tem času eden od gorečih vstajnikov in nasprotnikov Kanglerja, je padla ideja, da bi o akciji »rdeč cvet med policiste«, vsak na svoj način obvestila čimveč ljudi, ki so aktivni na socialnih omrežjih. Tako sem sam po raznih odprtih in zaprtih policijskih skupinah pisal komentarje o tem, da bodo vstajniki na vseh naslednjih napovedanih vstajah izročali policistom rdeče cvetove in da ne bo več nasilja. Prav tako je Bojč po svoji strani na mnogih vstajniških Facebook skupinah enako obveščal o tem, da se naj vzdržijo nasilja in da naj raje policistom podelijo rdeč cvet. Začetni odzivi so bili mlačni in posmehljivi, malo jih je verjelo, da bodo policisti sprejeli cvetove in da ne bodo uporabili prisilnih sredstev. Nasprotno pa so tudi policisti dvomili v to, da jim bodo vstajniki kar naenkrat namesto granitnih kock podelili rože.
Vendar se je na veliko začudenje in veselje, najina ideja neverjetno hitro razširila po Facebooku in celotna Slovenija jo je sprejela. Ko sem kasneje po medijih spremljal vstaje v Mariboru in po celotni Sloveniji, sem poln adrenalina in ponosa lahko videl, kako ljudje množično podeljujejo policistom rdeče cvetove. Akcija je bila globalno sprejeta, mediji so z navdušenjem pisali o tem, večina vas pa vse do trenutka, ko boste to prebrali, ni vedela, kdo stoji za njo, oziroma od kod ideja. Torej, s ponosom povem, da sem eden od idejnih začetnikov akcije »podarimo rdeč cvet policistom.«
JUNAŠKA AKCIJA: RDEČ NAGELJ NA MARIBORSKIH VSTAJAH LETA 2012/2013
Mogoče si bo kdo zastavil vprašanje, zakaj sem se kot kriminalist in Kanglerjev prijatelj povezal z osebo Bojč, ki pa je bil velik nasprotnik takratnega sistema in nekdo, ki je bil po njegovi izjavi celo blizu ustanoviteljem skupine FKNO in organizatorjem vstaj. Bojča poznam že nekaj časa, s Kanglerjem sva se pred vstajami večkrat sestala v njegovem lokalu in Bojč se nama je občasno tudi pridružil v pogovoru. Spomnim se trenutka, ko sva se s Kanglerjem prvič sestala v njegovem lokalu in Bojča takrat ni bilo tam. Čeprav o tem nisem prepričan, vendar ga je po moje nekdo od zaposlenih po telefonu obvestil o prisotnosti Kanglerja v lokalu, kajti kmalu za tem se je Bojč pojavil, nama takoj pristopil in dejal, da želi le pozdraviti, kajti ni vsak dan, da pride župan Maribora v njegov lokal, v nadaljevanju pa je prišlo do daljšega pogovora med nami tremi.
Ko pa je prišlo do opisanih dogodkov v Mariboru in pozivom k odstopu župana, je Bojč zavzel nasprotno stališče, po moje bolj zaradi katastrofalne situacije v celotni državi, kot pa samo zaradi Kanglerja in očitkov zoper njega. Resnici na ljubo pa sem takrat tudi sam nasprotoval splošnemu negativnemu stanju v državi, krizi, ki je vedno bolj udarjala po državljanih, ob ugotovitvah, da pa elita, tajkuni, politiki, določeni gospodarstveniki dokazano slabijo celoten sistem, tako politično kot ekonomsko.
V službi me je v tistem času v pisarni redno obiskoval že imenovani vodstveni delavec Roman. Ker sva bila osebna prijatelja, kar pomeni, da smo imeli tudi družinske stike, sem njegove obiske najprej jemal kot prijateljske, kmalu pa sem ugotovil, da se njegovo pojavljanje v moji pisarni vedno bolj navezuje na Franca Kanglerja, saj sem mu povedal, da se dokaj redno sestajava. Videl sem, da ga zanima vse, kar se trenutno dogaja okoli župana in ko sem Kanglerju to povedal, me je še enkrat opozoril, naj Romanu ne zaupam in da sigurno igra igro. Prav je imel. Roman je od mene sicer dobil informacije, ki so ga zanimale, vendar nič, kar bi lahko škodovalo Kanglerju, saj dejansko nič takšnega niti nisem vedel in bi bilo strateškega pomena za policijo v tistem času. Kanglerjevo psihofizično stanje je bilo seveda na zelo nizki stopnji in mogoče so se najbolj bali, da bi naredil kaj nepremišljenega in bi policija izkoristila še ta trenutek, da bi lahko ukrepala zoper njega. Mi je pa Roman takrat dal misliti, da je to, kar počne policija prav, kajti toliko kazenskih ovadb, podanih zoper župana in ekipo, mora imeti v sebi vsaj nekaj dokazljivega in nespornega.
Glede na moje dolgoletne izkušnje v kriminalistični policiji, po stotinah kazenskih ovadb, ki sem jih v vseh letih podal zoper osumljence, nekako razmišljaš, da drugače ne more in ne sme biti. Pomisliš na to, da je mogoče Kanglerja položaj in status zanesel in je morebiti izkoristil bonitete, ki mu dejansko ne pripadajo. Vendar svoje kazenske ovadbe in svoje delo sem poznal, stojim za njimi z vso svojo strokovnostjo in odgovornostjo, teh kazenskih ovadb, ki so bile spisane zoper Kanglerja pa nisem poznal, videl ali prebral. In danes, ko sem z zadevami zelo dobro seznanjen, bi se najraje posipal s pepelom, da sem takrat podvomil v Kanglerjevo krivdo. Kljub temu, da sem še vedno delavec organov za notranje zadeve in bi moral brezpogojno zagovarjati stališča in dejanja svoje organizacije, smatram, da je na napake, slabo delo ali v skrajnem primeru celo konstrukte, potrebno opozoriti. Ne samo potrebno, to je dolžnost, še posebej ob tako zgodovinskih dogodkih. Problem v današnjem času je le, koga o njih obvestiti. O tem bom podrobno pisal v nadaljevanju.
FRANC KANGLER ZMAGAL V VOJNI: V VSEH 25 “KAZENSKIH” FARSAH, ZREŽIRANIH S STRANI ORGANOV PREGONA
In nastopil je dan mojega dejanja, za katerega še danes ne vem ali je bil pravilen, potreben, odločil sem se zanj, naredil sem ga in ne da se ga spremeniti.
Dne 28.11.2012 v večernem času, sem veliko razmišljal o Francu Kanglerju, o njegovi stiski zaradi preteklih in prihodnjih dogodkov, razmišljal sem, na kakšen način mu pomagati, da se izvleče iz tega kaosa. Ker sem celotno situacijo verjetno dojemal nekoliko drugače, kot on, ki je bil osrednja figura dogodkov, sem glede na stopnjevanje nasilja na vstajah videl edino rešitev, da odstopi ter s tem reši sebe in družino. Danes vem, da je imel drugačne poglede na vse skupaj, kar je razumljivo, saj je živel in deloval na povsem drugem nivoju, ampak glede na trenutno situacijo nisem videl druge rešitve. Vendar, kako mu to povedati, da ne zameri in da sprejme predlog kot takrat edino možno rešitev. Pa saj ga je celotna Slovenija pozivala k odstopu. Prešinilo me je, da mu napišem pismo, v katerem mu kot prijatelj prikažem trenutno kaotično stanje in predlog, iz mojega vidika. Ta večer sem pismo sestavil, ga dal prebrati soprogi in dala je zeleno luč, da je vsebina dobro napisana ter naj mu ga pošljem. Dilema je bila, ali mu poslati po Facebooku zasebno ali javno, da ga lahko vsi preberejo. Še danes ne vem zakaj, ampak v trenutku sem na tipkovnici pritisnil gumb »pošlji« in pismo je bilo v svetovnem spletu. Priznam, da me je bilo nekoliko strah Kanglerjevega odziva, vendar sem smatral, da vsebina zanj ne bi smela biti sporna, saj je bilo pismo dobronamerno. Bolj sem se bal odziva javnosti, predvsem zato, ker je cela Slovenija vstala in zoper njega izkazala odkrito sovraštvo, jaz pa se v takšni situaciji javno deklariram kot njegov prijatelj in v vsebini pisma ne nasprotujem vsemu temu, kar mu je bilo očitano. Vendar je bil začuda odziv javnosti zelo pozitiven, niti ene kritike ni bilo na račun vsebine, padale so celo pohvale, da sem s pismom pokazal veliko poguma, kar je pohvale vredno. Edino kritiko sem dobil od prijateljice Patricije, zakaj sem ga javno objavil, po njenem bi mu moral pisati zasebno. Da pa ne bo ostalo samo pri besedičenju in bi ostala vsebina pisma nerazkrita, ga v celoti objavljam:
»SPOŠTOVANI MOJ PRIJATELJ FRANC KANGLER!!! Srce in duša me bolita, ker ti pišem na takšen način in v takšnem trenutku. V tem trenutku me tudi ni strah javno napisati, da si moj prijatelj, saj jaz prijateljev nikdar ne zatajim, karkoli se z njimi dogaja. Prijateljstva od leta 1990 pa vse do danes ne moreš zatajiti. V tem času sva marsikaj skupaj preživela, še posebej v zadnjem času sva imela veliko prijateljskih pogovorov, v katerih sva drug drugemu moralno in duševno pomagala, vedno si dal nekaj tudi na moje mnenje, kar me je še posebej veselilo. Vesoljni Sloveniji bi sedaj lahko prikazal Franca Kanglerja tudi kot povsem drugačno osebo, prijetno, nasmejano, dobrovoljno, ki veliko da na človeka, prijatelje, na svoje in cilje ostalih, a vem, da je v tem trenutku to popolnoma nesmiselno.
Žal se s teboj sedaj dogaja nekaj, kar si niti v najbolj gorečih sanjah nisem mogel nikdar zamisliti. Moj prijatelj Franc Kangler je med najbolj osovraženimi osebami v Sloveniji, ogroženo je celo njegovo življenje, varnost njegove družine, prijateljev in sodelavcev. Celoten Maribor je vstal proti tebi. Sploh ne morem dojeti, da se to dogaja. Veliko sva se pogovarjala o vsem, kar se zadnja leta dogaja proti tebi, policijski pregon, zarote, politične spletke in podobno. Ugotavljala sva, zakaj se to dogaja, kdo ima interese za to, poskušala sva zadevi vsaj delno priti do dna, pa žal ni šlo. Zgodila se ti je ulica, ki je sploh več ne zanima, kaj jim imaš povedati, želijo le tvoj odstop in odstop vseh, ki so na MOM povezani s teboj. Grozno se mi zdi, da se ti to dogaja, kot prijatelj bi ti rad nekako pomagal, pa ne gre. Zadeva je žal eskalirala tako daleč, da več ni vrnitve nazaj. Prosim te, poskušaj dojeti, da ne boš mogel prepričati svojih volilcev v nasprotno. Zavedam se, kaj sedaj preživljaš, kakšne strese doživljaš, ampak verjemi mi, da boš naredil največ s tem, ko se boš pravilno odločil zase in za vse nas. Ne dovoli, da so ogrožena življenja…tvoje, družine in vseh ostalih, Ker žal se prav to sedaj dogaja. Zadeve so prišle tako daleč, da ljudje več ne bodo izbirali sredstev. Ne vem, kakšna politika je zadaj, da ne odstopiš, ampak verjemi, da smo vsi nadomestljivi. Zdaj sploh ne gre več za vprašanje, kaj bo prinesel tvoj odstop, ali se bodo zrušili razni nedokončani projekti, ali bo s tem izgubilo službo precej ljudi, ali bo kdo od politikov jezen zaradi tega, ali se bo tebi spremenilo življenje, ki si ga živel dosedaj. Sedaj gre za to, da se v Mariboru konča morija, ki se začenja. 26.11.2012 sem bil službeno neposredno prisoten pri 2. mariborski vstaji, doživel in videl tisti pekel in takrat me je prešinilo, da se odvijajo dogodki, ki se v naši prelepi Sloveniji nikdar ne bi smeli zgoditi. Včeraj smo v Ljubljani spremljali podobno eskalacijo, po preverjenih napovedih pa bo šlo v ponedeljek 3.12.2012 v Mariboru za stanje, ki se lahko spremeni v morijo. Napovedi so grozljive, zgodi se lahko, da bo gorela občina. Če pade prva žrtev, si več ne predstavljam nadaljevanja. Sam lahko vidiš, kaj se dogaja zaradi pokvarjene politike, demonstracije postajajo vedno bolj nasilne, krvavijo nedolžni demonstranti, nedolžni policisti, pojavljajo se izgredniki, ki podžigajo k še hujšemu. S prijateljem sem osebno te dni dal pobudo, da se sproži akcija po celotni Sloveniji »podarimo rdeč svet policistom«, saj me srce boli, da moji sodelavci in sam nastavljamo glave granitnim kockam in izgrednikom, potem pa nas minister želi kupiti z 20% dodatka za povečan obseg dela. Akcija rdeče rože se je krasno prijela in ponosen sem na to.
Prijatelj moj, s tvojim odstopom boš res izgubil moč, ki vam jo daje politika in županski stolček, imaš pa sedaj na koncu samo ti neprecenljivo moč, da ustaviš revolucijo v Mariboru. Ne dovoli, da zaradi tebe gori Maribor, teče kri in padajo žrtve. Reši sebe, svojo soprogo, hčerko, nas, naše otroke, vnuke, da živimo naprej po svojih zmožnostih in z možnostjo na boljši jutri. In prosim, da vzameš moje besede dovolj resno, ker veš, da nisem nikdar lagal ali nakladal. Seznanjen sem, da se moraš do ponedeljka izjasniti glede tvojega odstopa, v nasprotnem bo v Mariboru vojna. Prepričan sem, da v tem primeru sploh nimaš kaj razmišljati, odstopiti ali ne, ne glede na kolateralne žrtve tvojega odstopa. Te žrtve bodo veliko veliko manjše, kot pa v nasprotnem primeru. S pravilno odločitvijo boš še naprej oseba, ki bo lahko svoje življenje v miru in spokoju skupaj s tvojo krasno družino nadaljevala. Občani Maribora ti to obljubljajo. Prijatelj Franci…odločaš o zgodovinskem trenutku za Slovenijo. Upam, da se zavedaš, v kakšni situaciji si, kakšno odločitev moraš sprejeti…verjemi, da je skrajno resna in tukaj ne gre več za politične igrice, od tebe je odvisna usoda Maribora in življenja nas Mariborčanov. Tvoj prijatelj Zoran!!!!«
Teden dni po poslanem pismu sva bila s sodelavcem Jožetom M. v mestu, v eni od trgovin in tam srečala Željka Vogrina, ki pa me je očitno ignoriral ter se pogovarjal samo z Jožetom. Doumel sem, da je nekaj hudo narobe, saj sva bila z Vogrinom vse do tega trenutka v zelo dobrih odnosih.
Še ta večer sem na zasebni Facebook profil dobil Kanglerjev odgovor na moje pismo. Žal nisem pričakoval takšnega njegovega odziva in dosegel sem popolnoma nasproten učinek od željenega. Pisma ne bom citiral, bil pa je zelo razočaran nad tem, da ga pozivam k odstopu, kar po njegovo ne bo zaustavilo protestov in naj raje pozovem k odstopu v prvi vrsti moje sodelavce, ki so mu vse to zakuhali, podtikali, zrežirali hišno preiskavo, kazenske ovadbe. Smatral je, da so name naredili velik pritisk, da sem obrnil ploščo in da je najbolje, da te, ki mečejo granitne kocke na policiste, izvolimo na položaje. Prepričan je bil, da bo na sodišču v kratkem rešil nekatere stvari ter naj ga pustimo vsaj malo pri miru. Na koncu mi je zaželel, da nam naj vladajo prekupčevalci in organizatorji, ki so čez noč prišli do lokalov, premoženja. Od tega trenutka, pa vse do dne 27.2.2014, se nisva več videla, ne slišala, najin odnos je bil popolnoma prekinjen. V trenutku, ko sem prebral njegovo pismo, sem obžaloval, da sem mu poslal moje, vendar zgodovine se ne da spremeniti.
Dne 6.12.2012 se je zgodilo tisto neizbežno, kar so mnogi želeli in pričakovali. Franc Kangler je pred svojo župansko pisarno na občini podal izjavo, v kateri je veliki množici zbranih novinarjev in fotoreporterjev ter vsej slovenski javnosti naznanil, da je 4.12.2012 v njem dozorela odločitev, da odstopi iz položaja župana Maribora. Svoj odstop je napovedal z dne 31.12.2012. V čustvenem osemnajst minutnem nagovoru je novinarjem predstavil svojo kalvarijo, ki so mu jo pripravili, poudaril je, da se določeni od teh nahajajo ta trenutek med zbranimi predstavniki sedme sile, pri čemer je, kot mi je povedal, mislil na podjetnika iz Miklavža, danes podžupana MOM in fotografa iz okolice Maribora, kateri se je precej aktivno vključil v Kanglerjevo javno diskreditacijo.
Vsi slovenski mediji so se ta dan razpisali o Kanglerjevi napovedi odstopa, med določenimi pa je še vedno obstajal strah, da obljube ne bo izpolnil.
Dne 14.12.2017 je prišlo do t. i. četrte mariborske vstaje, katero so organizatorji iz facebook skupine FKNO poimenovali »spečimo hobotnico«. Vstaja je bila tudi tokrat množična, udeležilo se je je cca. 10.000 protestnikov. Na srečo je potekala brez incidentov in bila dobro varovana s strani policije. Na tej vstaji se je še posebej izpostavila znana Mariborčanka, doktorica socioloških znanosti in antropologinja Vesna Vuk Godina, katera je pred poslopje občine na pladnju prinesla pečeno hobotnico, ki je simbolizirala namen tokratne vstaje. Seveda so bili prisotni še vsi preostali domnevni prikriti organizatorji, že videni na vseh prejšnjih vstajah. Že tukaj je bilo mogoče zaznati obrise kandidatov za bodočo mestno oblast in pomembnejše položaje v javnih zavodih.
Dne 31.12.2012 je Kangler dejansko podal pisni odstop in javnosti naznanil, da kot politik nikdar ni prelomil svoje obljube in je tudi tokrat ne bo. V medijih je bila objavljena njegova odstopna izjava, citiram:
»Spoštovane občanke in občani Maribora:
Bliža se božič in novo leto, čas veselja, pričakovanja in obdarovanja, tako za najmlajše, mlade in tudi nas nekaj starejše. Maribor pa je s strani ekstremistov vseh barv, ki ne priznavajo demokratičnih pridobitev naše mlade države, potisnjen v proteste z nasiljem, uničevanjem tako skupnih dobrin, kot privatne lastnine. Tako si dodatno še sami škodujemo. Ko je enkrat množica zavedena, ko prevladajo primitivni slogani, ko želijo nekoga skuriti kot čarovnico v srednjem veku, potem ne pomaga več noben razum, nobena tehtna beseda in noben poziv k dialogu.
Mislim, da si Maribor, jaz kot župan, moji najbližji, mestni svet, sodelavci, simpatizerji ne zaslužimo diskreditacije, širjenja neresnic in laži ter groženj po spletu. Prav tako ne morem mimo dejstva, da nekateri želijo z granitnimi kockami in pirotehničnimi sredstvi in izdelki, reševati našo demokracijo, moralo, etiko in vrednote na svoj primitiven, nizkoten in neevropski način. Nedopustno je, da nekdo uničuje javno in zasebno premoženje. Nedopustno je, da nekdo ogroža življenje mojih najbližjih, mojih sodelavcev, pa seveda vseh občank in občanov našega mesta Maribor. Nedopustno je, da se s tem ogroža turizem, kultura, šport in nenazadnje gospodarstvo Maribora. Nekdo je v tem mestu pripravljen postaviti vse na kocko za doseganje svojih političnih ciljev. Ta nekdo se bo moral v bližnji prihodnosti predstaviti mestu, izstopiti iz anonimnosti, »stricev iz ozadja« in predstaviti svoj politični ter gospodarski program za Maribor.
Policistom se moram zahvaliti, da so stoično prenašali žaljivke, predmete in kocke, ki so kot ploha padale na njih. Kot nekoč eden izmed njih, sem začutil njihovo stisko in bolečino, ki te objame v trenutkih, ko stojiš pred rjovečo in podivjano množico. Tega si slovenski policisti ne zaslužijo. Ne zaslužijo si napadov medijev, da delajo neprofesionalno, da prekoračujejo svoja pooblastila, da so brutalni.
Prihajajo torej božični in novoletni prazniki, spoštovane moje občanke in občani, volilke in volilci, naj vam bo moje darilo k tem praznikom, da z 31.12.2012 zaključujem svoj županski mandat z željo, da mesto Maribor dobi župana, kot si ga bo izbralo.
Župan Mestne občine Maribor, Franc Kangler!«
VODJA PREISKOVALCEV: “KANGLERJA JE TREBA KAZENSKO IN MEDIJSKO UNIČITI”
Maribor je v tem času doživel še en neslaven dogodek. Dne 6.1.2013 so očividce presenetile plastične, napihljive lutke, katere so neznanci obesili iz Starega mostu, ponazarjale pa so štiri mestne svetnike, katerih fotografije so bile pritrjene na obrazih lutk. Šlo je za Tomaža Kanclerja, Milico Simonič Steiner, Astrid Bah in Stojana Auerja. Prizor ni bil nič kaj prijeten, pogled na viseče lutke pa srhljiv. Te lutke so napovedovale naslednjo vstajo, peto po vrsti, katero so organizatorji poimenovali »pometimo jih vun«, cilj pa je bil, da zraven župana Kanglerja odstopi še celoten Mestni svet. In čeprav so lutke dan kasneje že odstranili, je bila mariborska in slovenska javnost zgrožena nad tovrstnim sovražnim dejanjem. Oglasil se je celo predsednik države Borut Pahor in početje označil za nesprejemljivo, medtem ko policija, ki si je ogledala kraj dogodka, v tem dejanju ni zaznala znakov kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, temveč so bili prizadeti napoteni na zasebno tožbo. So pa kriminalisti kasneje v preiskavi ugotovili, da je takšne lutke s svojo plačilno kartico kupil Darko Berlič, eden vodilnih protestnikov in nadalje domnevni vodja volilnega štaba bodočega župana Andreja Fištravca. Iz javnih občil je razvidno, da je Berlič sicer na policiji v informativnem razgovoru zadevo pojasnil in v celoti razčistil, saj sodeluje kot sponzor in sodelavec pri erotičnem sejmu Erotika 69 v Celju. Jaz pa bi kot dolgoletni kriminalist tem naključjem – Berliču dokazanega nakupa lutk v kritičnem času in njegovemu zagovoru na policiji »moral verjeti?!!«
Franc Kangler je na svojem naslovu bivanja v Zimici doživel še dodaten napad nanj in premoženje, saj sta dva neznanca poskušala zažgati njegovo poslopje, vendar sta bila pregnana, posnela pa ju je tudi nadzorna kamera. Kangler je zadevo prijavil policiji, priložil vse potrebne dokaze, primer pa do danes ni dobil sodnega epiloga, ostalo je pri predkazenskem postopku, ovadbi po neznanem storilcu. Po njegovi izjavi je eden od osumljenih, za katerega je potrjena identiteta, dobil zaposlitev v podjetju Marprom po izvolitvi novega župana Fištravca, bil pa je eden od najbolj radikalnih protestnikov, že naveden v tej knjigi.
Kot svoje zadnje dejanje župana Maribora je Franc Kangler opravil otvoritev rondoja pred Titovim mostom, konec decembra 2012. Tudi za ta projekt je bil kritiziran, saj bi se naj zanj porabilo preveč proračunskih sredstev, danes pa smo na ta rondo vsi ponosni, saj gre po mojem mnenju za daleč najlepši rondo v Sloveniji, monumentalen okras ob vstopu v sam center Maribora.
Naslednji dogodki so se vrstili z bliskovito naglico. V prvih mesecih leta 2013 se je zgodilo še nekaj vstaj v Mariboru in po celotni Sloveniji. V Mariboru so protestniki stremeli k temu, da odstopi celoten Mestni svet in so s tem namenom organizirali obiske mestnih svetnikov celo po domovih. Dogodki so bili zaskrbljujoči, neprijetni za obiskane člane Mestnega sveta, ko je množica pred njihovimi domovi skandirala svoje nasilne parole. Do nasilja ali izgredov ni prišlo, policija pa je v vseh primerih varovala dogajanje s primerne razdalje.
– SE NADALJUJE –
P. S.:
Knjiga ŽUPANOV BOJ ni več v prosti prodaji, kontakt za naročilo ali nakup: zoran.saric@triera.net
Naslovna FOTO: kordon posebne policijske enote na 3. mariborski vstaji 3. 12. 2012 – na desni strani eden od policistov pada na tla, ker je vanj priletela granitna kocka! Vir: https://www.youtube.com/watch?v=kDm4gJLJKFE&t=138s
Being creative is one word a large number of people are made aware of but are not able to fully grasp. Being creative is related to inspiration, fascination, innovation, unique, inventiveness, ingenuity, resourcefulness and so forth. Sad to say, many individuals will want to copy from some one than be creative.